Ob 30. obletnici ustanovitve Ekonomsko-socialnega sveta je predsednik vlade Robert Golob danes na srečanje povabil predstavnike delodajalcev in delojemalcev. Skušali se bodo dogovoriti, kako obnoviti socialni dialog, ki miruje že od lanskega poletja. Za to je zagotovo odgovorna vlada, je v oddaji Ob osmih dejal Luka Tičar. »Socialni dialog je izjemno pomemben dejavnik razvitosti in zrelosti neke družbe, poslovnega okolja in trga dela. Zato je pomembno in dobrodošlo, da se vpleteni usedejo za skupno mizo in pogovarjajo. Če socialnega dialoga ni, je to neki simbolni odraz nezrelosti. Seveda to ne pomeni, da stvari zastanejo. Država mora določene ukrepe vseeno sprejemati. Če je v ozadju vsaj poskus dogovora oziroma neko obdobje pogovarjanja s socialnimi partnerji, potem je tak ukrep ali reforma toliko bolj kredibilna. Je pa socialni dialog velik izziv.« Država mora narediti vse, kar je v njeni moči, da se socialni partnerji spet vrnejo za skupno mizo, pravi Tičar.

Preveč politike, premalo stroke

Če vlada nekaj sprejme kljub nedoseženemu soglasju partnerjev, je to veliko bolj sprejemljivo, če je ukrep strokovno utemeljen. »Pri nas se ves čas govori samo o tem, kako bo politika nekaj dosegla, kako se bodo partnerji strinjali. Stroka pa je na žalost potisnjena v ozadje. Aktualna vlada je napovedovala, da bo stroka upoštevana. Pa ni tako. Velikokrat je stroka prezrta. Sam se že več kot 20 let ukvarjam s področjem delovnega prava in pri pripravi zakonodaje in vladnih ukrepov pogrešam več strokovnih referenc in podlag. S tem bi tudi interesnemu pogajanju nekoliko pristrigli krila. Argument vlade pri pogajanjih bi lahko bil, da izhaja iz znanih strokovnih podlag.« Politika ima tudi sicer pri pogajanjih in pri pripravi reform preveliko težo, pravi Tičar. »To ni dobro. Stvari so prišle tako daleč, da so skorajda težko rešljive. Stvar je zavožena tako daleč, da jo je težko razvozlati. Škarje in platno ima v rokah vlada oziroma država.«

Šibka točka je minister Mesec

Socialni dialog se je do konca skrhal pri pogovorih o zakonih o evidencah in delovnih razmerjih. Predlogi delodajalcev niso bili uslišani in zapustili so skupno mizo. »Na neki način so menili, da nima nobenega smisla sedeti skupaj, če gre potem vlada prek njih z neusklajenimi predlogi v državni zbor«. Za to je najodgovornejši minister za delo Luka Mesec. »Vsakokratni minister za delo je v socialnem dialogu najpomembnejša figura. Ravnati mora maksimalno nevtralno in povezovalno ter strokovno, kar pri njem zelo pogrešamo. Pri vprašanju evidenc se je izrazito postavil na stran delojemalca, torej na sindikalno stran, pri vnovičnem odpiranju tega zakona pa na stran delodajalcev. Tako da njegovo delovanje nima neke konsistence in koherentnosti.« Tičar ocenjuje, da je bilo vse skupaj povsem nepotrebno. Evidence morajo biti po njegovem čim bolj preproste, da bodo dosegle svoj namen. »Če je predpis preprost, inšpekcija natančno ve, katere dejavnosti in kateri delodajalci so najbolj problematični, in jih tudi nadzira.«

Zavožen plačni sistem

Pravzaprav smo v nekem nenavadnem času, ko stavkajo zaposleni v javnem sektorju (zdravniki, zaposleni na upravnih enotah, protestirajo sodniki in tožilci), v gospodarstvu pa stavk skoraj ni. »V zasebnem sektorju v nekaterih primerih stavka skoraj mora zgoditi. A ne morejo stavkati mesec ali dva, ker je že po nekaj dneh stanje alarmantno in je dogovor preprosto treba doseči in stavko končati. V javnem sektorju je stvar povsem drugačna. Je pa očitno, da so javni uslužbenci nezadovoljni predvsem, bi rekel, z zavoženim plačnim sistemom in zelo, zelo prepočasnim odzivanjem in spreminjanjem obstoječega sistema in vzpostavitvijo novega. Tu nikamor ne pridemo.« In kje je izhod iz tega? »V neki odločnosti in zrelosti vseh vpletenih. Predvsem vlade. A poudarjam, na čim bolj strokovno utemeljenih izhodiščih.«

Pogovor v celoti v novi epizodi oddaje Ob osmih