Sodniki in tožilci so danes za eno uro prekinili obravnave in se zbrali na protestnih zborih, ker vlada ni uresničila odločbe ustavnega sodišča o njihovih plačah. Te so v primerjavi s plačami funkcionarjev izvršilne in zakonodajne oblasti prenizke. Ustavno sodišče na primer navaja, da je med najnižje uvrščenim sodnikom in najnižje uvrščenim poslancem od 11 do 13 plačnih razredov razlike v škodo sodnika. To je v neskladju z ustavo. "To je žalosten dan za vse sodnike v Sloveniji. Res je morda v javnosti vtis, da si sodniki prizadevajo samo za višje plače. Ampak stanje, kakršno je, traja že dolgo, več kot deset let je minilo, odkar se je začelo govoriti o ustavni neskladnosti sodniških plač," je v oddaji Ob osmih dejala upokojena vrhovna sodnica Maja Tratnik. "Vedeti je treba, da je sodstvo samo na ustavno odločbo čakalo dve leti." Zdaj je čas za njeno uresničitev. Nesprejemljivo je, pravi Tratnik, "da neki član uprave, direktor, zasluži v enem letu toliko kot sodnik prve stopnje morda v 20 letih. To se mi zdi anomalija v družbi."

Srečnega konca še ni

10. januarja lani je predsednik vlade Robert Golob na izrednem občnem zboru sodnikom začasno obljubil 600 evrov bruto dodatka k plači. "V dvorani je bilo približno 300 sodnikov. Poleg predsednika vlade sta bili navzoči ministrici za pravosodje in javno upravo. Vsaj ministrica za pravosodje je pravnica. Vsi smo razumeli, da se bo s temi 600 evri začasno presekalo stanje in da bodo začasno odpravljena nesorazmerja." Maja Tratnik pravi, da je bil zanjo največji šok, da vlada sploh ni imela pripravljene pravne podlage za uresničitev te napovedi. "Zame je vlada kolektivni organ. Ne vem, kolikšna je moč enega ministra. Ampak bistveno se mi zdi pogovarjanje in dogovarjanje. Naš sogovornik v vladi je verjetno ministrica za pravosodje."

Sodnik je samo sodnik

Sodnik poleg svojega dela, sodniške službe, ne sme opravljati nobene pridobitne dejavnosti. "Sodniki ne smejo imeti s. p., ne morejo opravljati nekega svetovanja. Odvisni so samo od nagrajevanja za opravljanje svojega sodniškega poklica, ki ni lahek." To je pomembno zaradi zagotavljanja sodnikove nepristranskosti in neodvisnosti. Zaradi nizkih plač tudi ni zanimanja za sodniški poklic, niti med strokovnimi delavci na sodiščih ne, ker včasih lahko zaslužijo celo več kot sodniki. "Odgovornost strokovnega delavca, z vsem spoštovanjem, ker so odlični, je drugačna in bistveno manjša od sodnikove. On se podpiše pod odločbo. Pod vsako sodbo se podpiše sodnik z imenom in priimkom. In za to odločitvijo je odgovoren."

Kaj sledi

"Ne želim si protestov. Prevladati mora argument prava," pravi Maja Tratnik. Zaupa Slovenskemu sodniškemu društvu, Sodnemu svetu in sodnikom, da se bodo znali še naprej pogovarjati in skrbeti za neodvisnost sodnikov.

Več v novi epizodi oddaje Ob osmih.