100 dni je, odkar je sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides napovedal stavko, ki je tako najdaljša v zgodovini. In nič ne kaže, da bi se kmalu končala. Nad ignoranco vlade do zdravnikov in javnega zdravstva smo vse bolj ogorčeni, je v oddaji Ob osmih dejal zdravnik na oddelku za hematologijo in onkologijo v bolnišnici Celje Peter Fazarinc. "Edini, ki v tej stavki nima pravih in iskrenih namenov, je politika, ta vlada. Če bi v resnici želeli končati stavko, bi uresničili podpisani dogovor. Če pa tega nočejo ali ne morejo, naj nam dajo neki jasen predlog, ki bi nam prišel nasproti. To se še ni zgodilo. Zdravniki pa imamo preprosto dovolj. Ne bomo sicer vrgli puške v koruzo. Zaradi svojih pacientov."

Samo ena ambulanta namesto 20

Vsekakor delamo drugače. Prednostno moramo zagotavljati neprekinjeno zdravstveno varstvo in dežurstva, pripoveduje Fazarinc. "S tem zapolnim večino svojih delovnikov. Posledično je okrnjeno moje specialistično delo. Ta mesec sem opravil eno samo ambulanto. Moral bi jih 20. Paciente na že uvedenem zdravljenju zaradi rakavih in malignih bolezni obravnavamo v dnevni bolnišnici, ko pridejo na terapijo. Vse drugo pa čaka. Premalo nas je in čakalna doba v naši ambulanti se seveda podaljšuje tako za prve kot tudi kontrolne preglede." Kljub temu so odnosi med različnimi skupinami v zdravstvu dokaj dobri, pravi Fazarinc. "Smo ekipa in skupaj delamo za dobro bolnikov. Večina razume, da si prizadevamo za ohranitev javnega zdravstva, njegov ugled."

Premalo zdravnikov

Zadevo bi hitro rešili, če bi bilo zdravnikov več. "Število zdravnikov se v Sloveniji stalno zmanjšuje, in to vedno bolj ogroža delovanje javnega zdravstvenega sistema. Samo nekaj številk, ki so sicer znane. V Avstriji imajo 5,3 zdravnika na tisoč prebivalcev, v Nemčiji 4,4, pri nas pa zgolj 3,3 na tisoč prebivalcev. Ne zaostajamo samo za omenjenima državama. Za povprečjem v EU-ja zaostajamo kar za 15 odstotkov. In če me vprašate, kaj bi meni bistveno olajšalo moje delo. To, da bi imel več kolegov, da bi imel več časa za bolnike, ki jih je preveč, da bi jih lahko obravnavali kakovostno. Da ne bi bil vsak dan pred dilemo, ali naj hitro pregledam veliko bolnikov ali pa kakovostno manj." "Specialisti si vedno želimo, da bi lahko vse bolnike obravnavali resnično kakovostno, in to ne glede na čakalne dobe," poudarja Fazarinc. "Nadurno delo, ki ga opravljamo zdravniki in drugo zdravstveno osebje in o katerem se toliko govori, je izključno posledica pomanjkanja kadrov. Brez nadurnega dela bi pacienti čakali dlje, kar se kaže tudi ta mesec, ko delamo manj ur. Za čezmerno nadurno delo se nismo odločili zaradi želje po višjih plačah, ampak zaradi odgovornosti do pacientov, do našega javnega zdravstva."

Vsi, ki potrebujejo pomoč, jo dobijo

Od znancev, sorodnikov, pacientov slišim predvsem začudenje nad trajanjem stavke. "Hudi bolniki ne čutijo stavke, tisti, ki potrebujejo pomoč, jo še vedno dobijo." Vprašati se je treba, kako lahko nekdo zdrži 200, 250 ali 300 ur dela na mesec, opozarja Fazarinc. "Plača je seveda logična posledica toliko ur dela. Nihče te ne vpraša, koliko bolnikov si pregledal v tistih 12, 14 ali 30 urah. Nihče ne govori o tem, koliko ljudem si pomagal. Da ne omenjam našega osebnega življenja, ki zelo trpi, ker ogromno tudi prostega časa preživljamo v bolnišnici."

Več v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.