Najbogatejši Zemljan Elon Musk se je očitno odločil, da bo njegov denar dejansko postal sveta vladar. Najprej si je kupil družbeno omrežje, ki mu pomaga širiti glas, potem je vsem na očeh s svojimi milijoni pomagal Trumpu do vnovične izvolitve za ameriškega predsednika, zdaj se poigrava z evropsko politiko. Kot je za oddajo Ob osmih na Radiu Slovenija povedal dr. Jure Stojan z Inštituta za strateške rešitve, pa javno delovanje Muska ni nujno izraz njegove moči.

"Situacija je ironična, politika po vsem svetu pridobiva pomen, videz pa je drugačen, saj so milijarderji postali vidni pri svojem sledenju interesom. To je bolj znak šibkosti, ker v zgodovini so bile sive eminence zmeraj skrite v ozadju in od tam je izviral del njihove moči." To, da je Musk orodje politike, po njegovem na primer dokazujejo načrti v zvezi s TikTokom. V nedeljo naj bi namreč dokončno stopila v veljavo prepoved poslovanja TikToka v ZDA, če kitajski lastniki ne prodajo ameriškega dela. "Bloomberg je v zadnjih urah razkril, da naj bi bil spet Elon Musk rešitelj, ki bi bil povšeči tako novi ameriški administraciji kot tudi kitajski vladi. Nekdanji Twitter (danes Muskovo omrežje X) bi prevzel ameriške operacije TikToka."

Kakšen je v resnici Muskov vpliv na evropsko politiko?

Musk je v zadnjem času precej aktivno posegal v evropsko politiko, morda najbolj v nebo vpijoča je bila reklama, ki jo je naredil za skrajno desno stranko Alternativa za Nemčijo. Stojan to pripisuje več dejavnikom. "Na eni strani ima Musk poslovne interese v Evropski uniji in ti so včasih zelo v nasprotju z evropsko regulativo. Eden od njegovih strateških ciljev je recimo omilitev regulativ o varovanju podatkov in državnih pomočeh, zlasti denimo v Nemčiji, kjer je njegova tovarna električnih avtomobilov. Hkrati pa je tudi Musk svojevrstna osebnost, ki uživa v ustvarjanju drame in konfliktov. Če sprejmemo tezo Steva Bannona, gre tudi za odvračanje pozornosti od njegovih bolj kontroverznih tez o zdaj še prihodnji ameriški migracijski politiki. Zdi se, da je Muska presenetil negativen odziv znotraj gibanja predsednika Trumpa na njegove pobude, naj se imigracija visoko izobraženih kadrov nadaljuje."

Boj za nadzor nad algoritmi

Musk je kupil omrežje Twitter in ga pretvoril v X, svojo lastno idejno in marketinško platformo, na kateri naj bi skušal dobiti vpliv tudi z nadzorom nad algoritmi. "Nekateri programerji, ki jih je odpustil, so že povedali zgodbe, kako je zahteval, da se algoritmi spremenijo tako, da so njegove lastne objave in poobjave deležne največje pozornosti. Ampak vedno je lahko reči, da gre za izjave jeznih nekdanjih zaposlenih. Gotovo pa so algoritmi tisto, kar je v ozadju danes ključno. Nenazadnje je dostop do algoritmov TikToka eden od glavnih motivov, ki se zdi v ozadju zdajšnjih sodnih postopkov proti tej družbi v ZDA. Algoritmi namreč po številnih razlagah usmerjajo našo pozornost. Kaj pa narediti v taki situaciji? Na eni strani obstajajo zagovorniki algoritmov s popolnoma odprto kodo za tiste, ki jih to zanima in ki jo znajo prebrati. Druga skrajnost pa je popolno izogibanje algoritmom, ampak dvomim, da bi takšen skrajni pristop dandanes še sploh deloval, zlasti zato, ker se zdi, da so tradicionalni mediji, ki so omogočali neko alternativo, oslabljeni." Delamo v tradicionalnih medijih torej napako, da dajemo Musku pozornost? Kot pravi Stojan, se je temu težko izogniti, pa tudi, da morda to ne bi bilo najboljše. "Pokojni vrhovni sodnik Brandeis je nekoč rekel, da je sončna svetloba najboljše dezinfekcijsko sredstvo. Večja kot je pozornost, bolje je za javnost. Seveda pa je zmeraj vprašanje, a je medijska pozornost takšna, kakršno želi gospod Musk, ali takšna, kot jo narekujejo pravila novinarske etike."

Konec preverjanja dejstev na Facebooku

Kot pravi Stojan, ne vemo zagotovo, kaj je v ozadju, saj nekateri razlagajo, da so to preverjanje že doslej izvajale maloštevilčne ekipe. Ob tem pa živimo v času, kjer je možno denimo sovražni govor ali lažnive vsebine sodno preganjati. "Vendar pa pridemo s tem do situacije, kjer lahko za svojo dobro ime in za varnost javne debate poskrbijo samo zelo bogati ljudje, ki si lahko privoščijo pravne postopke, kar je seveda daleč stran od neke pravičnosti in enakovrednega dostopa do do javnosti."

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v podkastu Ob osmih.