Novela zakona o zdravstveni dejavnosti že nekaj časa buri duhove, tudi mediji so polni opozoril, da lahko na številnih področjih ostanemo brez zdravnikov. Javna razprava o tem zakonu se končuje opolnoči, ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ki je bila danes gostja oddaje Ob osmih, pa pravi, da bodo vse pripombe in argumente dobro preučili in morda tudi še posegli v besedilo novele zakona.
Valentina Prevolnik Rupel pravi, da bodo vse komentarje, ki so jih dobili, skrbno preučili tudi zaradi organiziranosti zdravstva. "Vemo, da je samoplačniški trg omejen, in vemo, kako je opredeljena javna zdravstvena mreža, in tako se ju bomo tudi lotili," je dejala. Ministrica je sicer prepričana, da množičnega odhajanja zdravnikov, o čemer se govori zadnje mesece, ne bo, saj je javni sektor močen, tako z vidika financiranja kot tudi števila zaposlenih zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja; so pa nekatere specializacije bolj izpostavljene zaradi napovedanih odhodov, govori se zlasti o maksilofacialnih kirurgih, dermatologih in radiologih, kjer pa je že zdaj več kot polovica storitev opravljenih pri zasebnikih.
Seveda se v javnosti pogosto postavlja vprašanje, ali bo v tem delu ogroženo javno zdravje. Prav to skuša vlada preprečiti s to novelo, pravi Valentina Prevolnik Rupel, saj novela določa javnozdravstveno mrežo, na drugi pa zasebnike, ob tem pa postavlja mejo, kdaj lahko kdo kaj dela. Z drugimi besedami, novela prinaša reguliranje zdravstvene dejavnosti tako, da se bo vsak moral odločiti, kje hoče delati. Ena plat je organiziranost dela, druga – nanjo opozarjata zdravniška zbornica in celo Erik Brecelj, vodja vladnega strateškega sveta za zdravstvo – pa je primerno plačilo ljudi, da bodo ti res hoteli ostati v javnem sistemu.
"S temi opozorili se strinjamo," pravi Valentina Prevolnik Rupel. "Ampak naš trud je usmerjen v to, da bi delali v oblikah, ki so dovoljene, ne pa v takšnih, ki omogočajo nižjo davčno obremenitev, zaradi česar se tudi vrstijo odhodi iz sistema javnega zdravstva. Vemo pa, da je treba nagraditi osebje, temu so namenjena plačna pogajanja in podjemne pogodbe, ki jih predvideva novela zakona o zdravstveni dejavnosti."
Vlada vztraja pri omejevanju espejevcev
Omejitev za takšno delo je nekako že zapisana, pravi ministrica. Znano je, kdaj lahko nekdo dela kot s. p., torej da izpolnjuje prav vse pogoje, da ima svoje paciente, ne pa da dejansko dela po podjemu, saj to ni samostojno opravljanje dejavnosti. Vsak zdravnik se bo torej po sprejetju novele zakona in glede na jasno določene pogoje odločil po svoje. Kako pa se vlada spopada z dejstvom, da so množični odhodi dejstvo – recimo radiologi v Celju ali pa družinski zdravniki v Lenartu in Tolminu? Bo lahko novela to preprečila, celo zamejila?
"Zakon bo to vsekakor omejil. Sama sem že večkrat opozorila, da bo celoten sistem nekoliko zanihal po sprejetju zakona, saj bodo vsi premislili, kaj nekomu pomeni več ali manj. Spremembe bodo, trajale bodo nekaj mesecev, morda pol leta, potem pa naj bi se zadeve umirile," pravi ministrica. Pa bodo ogrožene določene storitve, ki so bile do zdaj na voljo v javnem zdravstvu? Bodo pri onkologih še vedno navzoči tudi plastični kirurgi? Ministrica pravi, da določeni zdravniki lahko delujejo na trgu, drugi – recimo infektologi – pa na trgu ne najdejo dela. Po pregledu vsega, kar so dobili v okviru javne razprave, se bodo na ministrstvu odločili, kako lahko še posežejo v besedilo novele.
Več, tudi o vlogi ZZZS-ja, pa v novi epizodi oddaje Ob osmih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje