"Dejstvo je, da po tej vojni nič več ne bo, kot je bilo. Ko se bo vojna končala, bo moral Benjamin Netanjahu oditi z oblasti tudi zato, ker je bil kot predsednik vlade vodja vseh treh izraelskih obveščevalnih služb, ki so oktobra lani povsem zatajile," je v oddaji Ob osmih na Prvem programu Radia Slovenija povedal prof. dr. Renato Podbersič.

Z distanco treh mesecev lahko rečemo, da je bolje obveščeni del izraelske politike vedel, kaj se pripravlja, saj jih je o tem obvestila egiptovska obveščevalna služba, razlaga. Lahko se retorično vprašamo, zakaj ni nihče ukrepal. "Ko se čas odmika, lahko s kritično distanco gledamo na oktobrski dan, lahko si mislimo kar koli že, a stvar ni bila popolnoma naključna."

V nedeljo so minili trije meseci od napada islamskega gibanja Hamas na Izrael, v katerem so teroristi pobili 1200 ljudi in zajeli približno 250 talcev. Takoj zatem se je začel odgovor Izraela, ki je po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje v treh mesecih obstreljevanj in nato vojaških operacij zahteval več kot 23 tisoč smrtnih žrtev in skoraj 60 tisoč ranjenih. Poleg tega je večina Palestincev v Gazi ostala brez doma. Izrael poskuša uničiti Hamas, pri tem pa posluša kritike, da mu je vseeno za življenja palestinskih civilistov in celo obtožbe o genocidu.

Hamasovi borci so na varnem

"Najbolj me je osupnil dobro pripravljen palestinski, Hamasov vpad v Izrael. Očitno je bil načrtovan do podrobnosti in je presenetil vojaške in obveščevalne kroge v Izraelu. Ni me presenetil odgovor Izraela, me je pa število žrtev na palestinski strani in trpljenje nedolžnih ljudi. Hamasovi borci, zlasti voditelji, so na varnem. Bojevanje od hiše do hiše v Gazi lahko traja še mesece, trpeli pa bodo nedolžni ljudje," predvideva zgodovinar Podbersič.

Razdeljena je tudi izraelska družba. "Do predvečera spopadov oktobra lani so bili vsak teden množični protesti proti vladi Netanjahuja, ki je stalnica izraelske politike v zadnjem obdobju," je spomnil.

Strinjal se je z voditeljem oddaje Matejem Hrastarjem, da se Izrael ne bo ustavil, dokler ne bo porazil islamskega gibanja Hamas. "Izraelska prekinitev vojaških operacij in začasno premirje bi v tem trenutku za Izrael pomenila poraz in priznanje islamskega skrajnega gibanja kot sogovornika."

Izraelska skrajna desnica si ne želi sobivanja s Palestinci

Minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir, finančni minister Bezalel Smotrič in njuni somišljeniki so provokatorji, ki pa narekujejo vladno politiko. "Gre za skrajno polovico vladne koalicije v Izraelu, ki jo tvori Netanjahu, ki ima polovico vladnih glasov. Druga polovica z Ben-Gvirjem in Smotričem prihaja iz verskih strank, ki včasih niso pošiljale kandidatov na volitve. Prihajajo pa iz družbe, ki ima velik naravni prirastek, se udeležuje volitev, je zelo dejavna in brez nje si ne moremo predstavljati trenutne vladne koalicije. Ta je zelo ostra do palestinskih sosedov, odpira vprašanja Zahodnega brega, kjer imajo le navidezen, varljiv mir. Posamični spopadi se dogajajo tudi na Zahodnem bregu, torej na območju med Jeruzalemom in zahodno od reke Jordan, kjer je večinski del palestinskega ljudstva ob izraelski prevladi," razlaga Podbersič.

Kot pravi, je Gaza drug pojem. Je ločena od Zahodnega brega. "To je majhen prostor. Na 365 kvadratnih kilometrih živi nekaj več kot dva milijona prebivalcev, stisnjenih med Sredozemsko morje na eni strani ter med Izrael in Egipt na drugi. Zaprte so vse poti za izhod. In potem ko poslušamo te skrajne glasove izraelske desnice v izraelski vladi, je človek upravičeno zaskrbljen," poudari.

Netanjahu je stisnjen med vojno in korupcijo. "Ko se bo vojna končala zaradi napak in njegovih korupcijskih škandalov, se bo znašel v preiskavi in za zapahi. Niti ne bo prvi izraelski politik, ki bo končal v zaporu. Podaljševanje vojne mu zagotavlja oblast. Po drugi strani pa je treba upoštevati, da skrajni politiki nagovarjajo svoje volilno telo. In to je v izraelski družbi zelo močno. Zdi se, da se politika pomika zelo desno. Potem ko je od ustanovitve države leta 1948 do 1977, torej v prvih 30 letih obstoja izraelske samostojne države, pečat dajala laburistična oziroma socialdemokratska politika, se je ta danes premaknila. Tudi zaradi preseljevanja, moči verskih strank, sprememb v sestavi izraelskega prebivalstva. Zmanjšuje se delež sekularnih Judov in povečuje delež ortodoksnih, ki pa zdaj hodijo na volitve," pojasni.

Provokacije in prihodnost

Vse kaže, da se Izraelci iz zgodovine niso veliko naučili. Ko so namreč Hamasovi borci 7. oktobra vdrli, se je to zgodilo na judovski verski praznik simchat torah in torej, ko so v ušesih izraelskih državljanov še zvenele posledice jomkipurske vojne oktobra 1973. "Ta vojna je na koncu v izraelski družbi razumljena kot vojaška zmaga, a je bila najprej začetni poraz in veliko presenečenje s strani arabskih držav, predvsem Egipta in Sirije, ki so takrat napadle Izrael. Pri tem zadnjem vpadu je šlo za velike zločine, spomnimo se ugrabljenih državljanov, pobitih, masakriranih celih družin, posilstev žensk. Očitno tudi tokrat ni šlo le za dobro pripravljen vojaški vdor Hamasa, ampak za provokacijo stopnjevanja medsebojnih napetosti, ki v tem delu sveta trajajo že desetletja," je dejal Podbersič.

Z vsakim dnem vojne dlje ni videti, da se bo ta končala. Ob tem je opozoril na vprašanje, kako bo to območje videti po vojni. "Kajti vsak spopad po koncu vojne zahteva mirovni sporazum. Potem ko je 23 tisoč pobitih v Gazi, cele družine so mrtve, preostali živeči na tem območju nimajo perspektive. Od česa bodo živeli? Vojni spopadi, uničenje, poboji, vse to generira samo sovraštvo," je dejal. Ob tem pa je Izrael v svoji zgodovini že dostikrat dokazal, da ne upošteva mednarodnega prava.

Več v tokratni epizodi oddaje Ob osmih, naročite se na podkast.