"Spolno nasilje je zavržno dejanje in zelo podpiramo žrtve, da o tem spregovorijo," je za oddajo Ob osmih dejal novomeški škof in predsednik Škofovske konference Andrej Saje. Kot je dejal, v zvezi s tem pripravljajo strategijo. Pojasnil je tudi svojo nedavno izjavo, da bi bil celibat za duhovnike lahko stvar izbire.

Razmisleki o odpravi celibata

Kot pojasnjuje Saje, je celibat praksa Cerkve že od prvih stoletij dalje, od 11. stoletja pa je za katolike obvezen, medtem ko vzhodni pravoslavni in vzhodni katoliški kristjani imajo izbiro in se lahko poročijo, preden se dajo posvetiti v duhovnike. Sam razmišlja o tem, da bi lahko bili tudi pri nas poročeni moški duhovniki. "To je moje razmišljanje, o tem so že razmišljali tudi škofje, ko so se pogovarjali o Amazoniji, pa so se takrat odločili proti temu. Gre za disciplinsko vprašanje Cerkve, ki ni božji zakon in se lahko spremeni, je pa odvisno od episkopata."

Po njegovem je pomembno, če je nekdo poklican, da lahko živi samsko življenje. "Katoliška cerkev uči, da je celibat tudi dar, ki ga nekdo dobi skupaj z duhovniškim poklicem. Medtem ko vzhodne Cerkve učijo, da nekateri imajo poklic, ki pa ni nujno povezan s celibatom. Ne bi pretiraval, da je to glavni razlog, da mi nimamo več toliko duhovnikov. Razlogov v družbi je veliko: med drugim imamo manj otrok, šibkejšo vero, nekateri starši, čeprav so verni, nasprotujejo, da bi sin postal duhovnik."

Na razmislek o celibatu vplivajo tudi razkritja spolnih zlorab

"Gotovo vpliva tudi razkritje teh primerov. Spolno nasilje je zavržno dejanje, Katoliška cerkev ga je obsodila in tudi mi smo že večkrat povedali, da obsojamo ta dejanja, da podpiramo žrtve, naj spregovorijo. Kar se tiče primera patra Marka Rupnika, je za to pristojen Sveti sedež. Mi pa obžalujemo, da se je zgodilo, kar koli se je. Podpiramo žrtve, da spregovorijo, saj se lahko samo tako to zlo tudi ustavi. Spolne zlorabe se ne dogajajo samo v Cerkvi, ampak tudi Cerkev je problem, zato se že od prvih jasnih zakonov trudimo na tem področju, ki so s Svetega sedeža prišli leta 2001." Kot dodaja Saje, bi bilo iluzorno pričakovati, da lahko vse rešijo zgolj strogi zakoni. "Dejstvo je, da so bile zlorabe povsod, kjer je bila Cerkev, tako kot so povsod v družbi. Zlorabe se povsod prikrivajo in tudi Cerkev jih je prikrivala, za to nam je danes žal in ni prav, da je bilo tako. Tudi žrtvam je težko govoriti o tem, ker se bojijo in jih je sram. A zadeve se lahko začnejo reševati le tako, da se na primeren način o tem spregovori. Pričakujemo nova pravila s Svetega sedeža, tudi mi bomo obnovili smernice za reševanje takih primerov, ukvarjamo se s strategijo, kako ljudi opolnomočiti. Se trudimo."

Cerkev in politika

Na maši za domovino pred tednom dni ni bilo nikogar iz državnega vrha. Kot pravi Saje, se je predsednica republike Nataša Pirc Musar opravičila, ker je bila v času maše na obisku v tujini, so se pa z njo in s predsednikom vlade Robertom Golobom pred kratkim srečali v Kopru in med njimi obstaja dialog.

O političnem udejstvovanju cerkvenih dostojanstvenikov pa pravi, da škofje navodil ne dajejo, pa tudi ni prav, če kdo s prižnice poziva k izvolitvi določene politične opcije. "To je narobe, s tem se vpliva na javno mnenje."

Kako je z odzivanjem na družbene spremembe, na primer s porokami istospolnih oseb? "Cerkveno se lahko poročita moški in ženska, Cerkev pri tem vztraja. Blagoslov pa ni problem, saj blagoslavljamo tudi traktorje, živali in z veseljem tudi ljudi. Če pa bi šlo za neki uraden obred, se domneva, da se Cerkev s tem strinja in blagoslavlja takšen odnos, kar pa v skladu z naukom ni mogoče."

Celotnemu pogovoru škofa Sajeta z Matejem Hrastarjem lahko prisluhnete v današnji epizodi Ob osmih, ki je tudi podkast.