Za leto 2022 je določena povprečnina 645 evrov na prebivalca, za leto 2023 pa 647 evrov na prebivalca. V občinah si želijo zvišanje teh zneskov na 661,67 evra za leto 2022 ter 670,97 evra za leto 2023. To bi po predlogu Združenja občin Slovenije urejali z ustrezno dopolnitvijo predloga zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ki ga je vlada v soboto poslala v obravnavo v DZ po nujnem postopku.

Dejstvo je, da dvig cen energentov predstavlja še dodatno povečanje stroškov občin, ki se spoprijemajo tudi s posledicami dviga pogodbenih cen gradbenih materialov, hrane in drugega, so sporočili iz združenja. Na nobeno od navedenih povišanj občine nimajo nikakršnega vpliva, ima pa to vsekakor močan vpliv na izvajanje projektov in tudi na povečanje stroškov občin ter javnih zavodov s področja lokalne samouprave, so dodali.

Povprečnino v omenjenih višinah so v združenju občin predlagali že julija lani. "Že takrat smo poudarjali, da bodo občine nedvomno imele take stroške, in to v času, ko se še niso spoprijemale z dvigom pogodbenih cen gradbenih materialov in dvigom cen energentov," so opozorili v združenju. Prepričani so, da je dvig višine povprečnine nujen za nemoteno izvajanje projektov in kritje dodatnih stroškov občin ter javnih zavodov s področja lokalne samouprave.

Vlada se s predlogom zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov odziva na naraščanje socialnih stisk prebivalstva zaradi rasti cen ogrevanja in drugih energentov. Med ukrepi so izplačilo solidarnostnega dodatka 150 evrov najranljivejšim skupinam prebivalstva ter začasno znižanje omrežnine in trošarin, poseben zakon je pripravila tudi za finančno pomoč podjetjem, zlasti energetsko intenzivnim.