V predsedniški palači sta se predstavila kandidata za ustavnega sodnika oziroma sodnico Andraž Teršek in Barbara Zobec. Predsednik republike Borut Pahor ju je predlagal na izpraznjeno mesto ustavnega sodnika, saj 14. julija poteče mandat ustavni sodnici Dunji Jadek Pensa.

Kot je v svoji predstavitvi povedal Andraž Teršek, je sam naklonjen pozitivnemu ustavnosodnemu aktivizmu, ki predstavlja prizadevanja sodnika, da bi se že dosežena raven ustavnopravne zaščite človekovih pravic ohranila in se ne bi zniževala oziroma bi se celo širila in povečevala, posebej ko gre za vprašanje ekonomskih in socialnih pravic ter človekovega dostojanstva. To je tudi nasploh temeljna značilnost njegovega dosedanjega in tudi prihodnjega dela, je dejal.

Poudaril je, da se je za kandidaturo za ustavnega sodnika odločil, ker je po vrsti pritožb, mnenj in analiz, ki jih je večinoma napisal brezplačno, ugotovil, da je njegovo delo začelo dobivati obrise "nečesa podobnega, kot je filozofsko-psihološko svetovanje". Zato želi svojemu delu dati večji sistemski vpliv na način, da na ustavnem sodišču skupaj s preostalimi sodniki sodeluje pri sprejemanju odločitev, ki so pravno zavezujoče. "Da prevzamem privilegij odgovornosti za odločanje," je dejal.

Politično etiketiranje ustavnih sodnikov

Mnenja premierja Janeza Janše, da imamo v Sloveniji eno najbolj spolitiziranih ustavnih sodišč do zdaj, ni želel komentirati, saj mu to, kot je dejal, onemogoča položaj, v katerega ga je postavila kandidatura za ustavnega sodnika. Na splošno pa ne razume poskusov, da bi pri nas vse, kar počnejo ustavno sodišče ali posamezni ustavni sodniki, etiketirali z nalepkami levo ali desno. "Tovrstnih etiket ne uporabljam in jih tudi ne razumem. Nihče mi tudi še ni pojasnil, kaj točno pomenita oziroma kaj točno pomeni biti levi ali desni," je dejal. Ustavno sodišče je po njegovih besedah profesionalna institucija, zato mora biti edino merilo za presojanje njenega dela ustavnopravna prepričljivost njegovih odločitev.

Teršek, 45-letni doktor pravnih znanosti, predava na Pedagoški fakulteti in Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru ter na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. Ukvarja se z ustavnim pravom, demokracijo, človekovimi pravicami, svoboščinami ter sociološkimi in filozofskimi vidiki prava. Leta 2018 je že kandidiral za ustavnega sodnika, a je nato soglasje h kandidaturi umaknil.

Zobčeva se je zavezala varovanju človekovih pravic

Kot je povedala Barbara Zobec, se je za kandidaturo med drugim odločila, ker meni, da mora biti ustavno sodišče uravnoteženo, kar pomeni, da mora imeti tako ustrezno število teoretikov kot praktikov. Sama je kot sodnica na vrhovnem sodišču praktik, zato je prepričana, da bi lahko s svojimi izkušnjami "bistveno prispevala h kakovosti sicer teoretično dobro podkrepljenega ustavnega sodišča".

Zobčeva meni, da je dobro, da ustavno sodišče obravnava veliko število pritožb: "Ker če so človekove pravice opisane samo v ustavi, je to le gola črka na papirju. Če hočemo, da bodo človekove pravice uresničene, morajo imeti ljudje pravico do pravnega sredstva."

Odgovorila je tudi na očitke, da naj bi bila "trdo jedro SDS-a", kar naj bi dokazovale zadeve Sikošek, Kangler in Novič, v katerih je na vrhovnem sodišču odločala kot sodnica poročevalka. "Vrhovno sodišče odloča v senatu petih sodnikov. Res je, da poročevalec pripravi vse potrebno za razsodbo, a na koncu mora biti odločitev usklajena z večino preostalih članov senata," je dejala.

Kot sodnica poročevalka Zobčeva na leto odloča v več kot 100 zadevah. "Če delam 18 let, je to v okoli 2000 zadevah. Nobenega dvoma ni, da je bilo v tem času ugodeno tudi komu iz leve politične opcije," je dejala. Na splošno, razen ko je šlo za zadevo Kangler in Patria, ni vedela, komu politično pripadajo posamezni obdolženci, je dejala.

Nekateri mediji so ji očitali tudi udeležbo na pravnem simpoziju združenja The Federalist Society v ZDA, ki naj bi močno zastopalo republikansko interpretacijo prava. Po besedah Zobčeve gre za najštevilčnejšo pravniško organizacijo v ZDA, med njenimi člani pa je tudi pet od devetih ameriških zveznih vrhovnih sodnikov, njenih dogodkov pa se udeležujejo tudi sodniki Evropskega sodišča za človekove pravice.

Glede izjave premierja Janeza Janše, da imamo v Sloveniji enega najbolj spolitiziranih sodišč, pa se ni želela opredeliti in je dejala, ima vsak pravico do svojega mnenja.

Večja podpora se obeta Teršku

Potem ko mu je podporo napovedalo tudi osem poslancev SMC-ja, o tem, da ga bodo podprli, pa se dogovarjajo tudi v stranki SAB, se Teršku nasmiha potrebnih 46 glasov za izvolitev. Podpirajo ga namreč tudi v strankah SD, LMŠ, Levica in SNS, ki imajo 37 glasov, ter del DeSUS-a.

Podpora SAB-a je za zdaj sicer še negotova. Zobčeve ne podpirajo, po ocenah predsednice stranke Alenke Bratušek pa bi lahko v naboru prijavljenih za ustavnega sodnika dobili boljšega kandidata, kot je Teršek, ki je za SAB pogojno sprejemljiv. Ali ga bodo podprli, se bodo v poslanski skupini še pogovorili, je povedala Bratuškova. Po njenih besedah se morajo tudi pogovoriti, kaj so sploh alternative. V SDS-u podpirajo Zobčevo, ki so jo kot sprejemljivo ocenili tudi v NSi-ju.