Pobudo za preložitev je na seji podal poslanec SD-ja Marko Koprivc, ki je dejal, da so mnenje zakonodajno-pravne službe dobili šele danes, zato ni bilo časa, da bi ga lahko resno proučili. Predlagal je, da obravnavo točke za nekaj dni prekinejo, kar je predsedujoči odboru Branislav Rajić (SMC) zatem tudi storil.

V dopolnilni predstavitvi zakona je minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo povedal, da sta bila njihova osnovna namena pri pripravi predloga uresničitev odločbe ustavnega sodišča in ureditev pogojev za delovanje zasebnih osnovnih šol. "V javnosti se velikokrat ponavlja, da gre za zaostrovanje, pa ni tako, saj gre samo za urejanje. Opažamo namreč, da se pojavljajo nekatere nedoslednosti," je dejal.

Pri financiranju po ministrovih besedah predlagajo, da bi država financirala le še obvezni del javnega programa (tega bi namesto 85-odstotno financirala 100-odstotno), medtem ko razširjenega dela javnega programa, ki ga trenutno financira 85-odstotno, ne bi več financirala. Slednje je po Pikalovem prepričanju v skladu z odločbo ustavnega sodišča.

Predstavniki zasebnih osnovnih šol in staršev so na seji nasprotno opozorili, da takšna ureditev ni skladna z odločbo ustavnega sodišča, saj da bo financiranje zasebnih šol zmanjšala, medtem ko je ustavno sodišče zakonodajalcu naložilo, da ga mora zvišati. Poudarili so, da ustavna odločba ne loči med obveznim in razširjenim delom javnega programa, pač pa govori le o javnem programu kot celoti, ki ga je treba financirati enako kot v javnih šolah, to je 100-odstotno.

"Očitno je, da s predlogom novele ne bo ugodeno odločbi ustavnega sodišča. Vse skupaj je približno tako, kot da zdravnik napiše recept, potem pa farmacevt predloži zdravila po svoji presoji. Žalosti me, da za tako minimalno spremembo porabljamo toliko energije. Zgodilo se bo, da bomo starši prisiljeni uporabiti mednarodne inštitucije, da se odpravi ta diskriminacija," je dejal eden izmed pobudnikov ustavne presoje financiranja zasebnih šol Anton Kokalj.

Predlog novele na več mestih vprašljiv

Zakonodajno-pravna služba DZ-ja je pred obravnavo na seji odbora za izobraževanje podala obsežno mnenje glede predlagane novele o financiranju zasebnega šolstva. Po njihovi presoji je predlog na več mestih vprašljiv z vidika ustavne ureditve, na določenih pa tudi protiustaven. Kot so navedli, se temeljna pomanjkljivost novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja kaže v strogi usmerjenosti predlagatelja k uresničitvi zelo ozko opredeljenih ciljev, ki po njihovi oceni niso sorazmerni širini in naboru predlaganih sprememb zakona.

Predlagatelj predlaga širše in ponekod tudi nedosledne spremembe obstoječega sistema vzgoje in izobraževanja od tistih, ki jih terja odločba ustavnega sodišča, a za to ne navaja stvarno utemeljenih razlogov. Služba je v mnenju na devetih straneh podala tudi pripombe h konkretnim členom. Glede člena, ki se nanaša na financiranje zasebnih osnovnih šol, je ugotovila, da se predlagani obseg javnih sredstev za financiranje v primerjavi z dosedanjim znižuje. "Nižji obseg javnih sredstev torej posega v pravni položaj zasebnih osnovnih šol," so navedli. Ker lahko zasebne šole višje breme financiranja prenesejo na starše učencev, se poslabšuje pravni položaj učencev in staršev, na kar pa ob odločbi ustavnega sodišča niso mogli računati.

V obrazložitvi poleg tega ni pojasnjeno, kaj bi bil javni interes, ki utemeljuje poslabšanje pravnega položaja zasebnih šol ter njihovih učencev in staršev. Prav tako v obrazložitvi predloga ni pojasnjeno, zakaj predlagatelj ukinja sofinanciranje tistega dela razširjenega programa, ki je enotno določen za vse osnovne šole. Razširjeni program po zakonu o osnovni šoli je namreč širši pojem, ki je sestavljen iz dejavnosti, ki so obvezne in enotno določene za vse šole in jih sofinancira država, so še opozorili v mnenju. Ureditev po mnenju službe odpira tudi več vprašanj skladnosti s splošnim načelom enakosti pred zakonom.

Sporna bi bila razlika v programu javnih in zasebnih osnovnih šol

Za ZPS je sporen tudi predlog, da se mora izobraževalni program zasebnih šol programsko razlikovati od programa javnih šol. To namreč onemogoča enako dostopnost storitev vsem učencem, obenem pa krni svobodo, da iz ponudbe razširjenih programov izberejo takega, ki jim najbolj ustreza. Delitev med javno veljavnimi programi in programi, ki so pridobili javno veljavnost, bi bila zato po njihovem mnenju lahko sporna z vidika ustavne pravice do svobodnega izobraževanja. Prav tako pa bi bila lahko sporna z vidika ustavne prepovedi diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin, so dodali v službi.

O predlogu novele naj bi razpravljal odbor za izobraževanje. Potem ko ga je DZ v prvem branju prepoznal kot primernega za nadaljnjo obravnavo, bodo imeli člani odbora na mizi številna dopolnila. Poslanska skupina SDS-a je namreč na predlog vložila 12 dopolnil, po katerih bi črtali spremembe, ki uvajajo razlikovanje med javno veljavnimi programi in programi, ki so pridobili javno veljavnost. Zasebnim osnovnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe, bi zagotovili 100-odstotno financiranje programa, zasebnim glasbenim in srednjim šolam pa 85-odstotno.

Še pred sejo se bo o rešitvah poskušala uskladiti koalicija

Medtem ko je minister za izobraževanje Jernej Pikalo prepričan, da predlog ustrezno rešuje odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014, pa popolnega soglasja o tem ni niti v koalicijskih vrstah. Zagovarjajo ga v SD-ju in SAB-ju, medtem ko so v LMŠ-ju in DeSUS-u napovedali, da so se pripravljeni še pogovarjati. Pomisleke o ustavnosti novele imajo tudi v SMC-ju. Ker so v nekaterih koalicijskih poslanskih skupinah napovedali, da bo njihova podpora predlogu odvisna ravno od mnenja zakonodajno-pravne službe, tako še ni jasno, kakšna bo usoda novele.