Predlog je v javno razpravo poslalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, z njim pa naj bi uresničilo več let staro odločbo ustavnega sodišča o financiranju javnih programov v zasebnih osnovnih šolah.

Po predlogu bi država zasebnim osnovnim šolam za izvajanje obveznega javnega programa zagotavljala 100 odstotkov sredstev, razširjeni javni program pa ne bi bil več financiran. To pa ne bi veljalo za tiste, ki so že vpisani v zasebne osnovne šole, in tiste, ki bodo vanje vpisani v naslednjem šolskem letu. Zanje bi država obvezni javni program financirala v celoti, razširjeni javni program, ki npr. vključuje jutranje varstvo in popoldansko bivanje, pa 85-odstotno. Predlog tudi zaostrujejo pogoje za pridobitev javne veljavnosti. Posebnega programa, s katerimi zasebne šole uresničujejo svoje delne interese, država tako kot do zdaj ne bi financirala.

Predstavniki šol se bojijo elitizma
Po navedbah ministrstva za izobraževanje predlog sledi ustavni odločbi o financiranju zasebnih šol. V njej je ustavno sodišče konec leta 2014 ugotovilo, da je zgolj 85-odstotno financiranje javnih programov v zasebnih osnovnih šolah neustavno, zakonodajalcu pa naložilo, naj neustavnost odpravi tako, da bodo omenjeni programi v zasebnih osnovnih šolah financirani tako kot v javnih šolah, to je 100-odstotno.

Predstavniki šestih zasebnih osnovnih šol so ministra za izobraževanje te dni pozvali na sestanek, na katerem bi skupaj oblikovali rešitev za uresničitev ustavne odločbe glede financiranja zasebnih šol. V pismu so namreč ministra opozorili, da je predlog v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča, ker zmanjšuje sofinanciranje zasebnih šol, namesto da bi ga zviševal, s čimer bi lahko spodbudil prav tisto, kar želi preprečiti: elitizem in dodatno razslojevanje družbe. Poudarili so, da ustava zagotavlja brezplačno osnovno šolstvo ter svobodo pri izbiri med javno in zasebno osnovno šolo, pa tudi svobodo pri ustanavljanju zasebnih šol.