Vrhovno sodišče je potrdilo sodbo višjega, da je država javnim uslužbencem dolžna izplačati tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij. Foto: MMC RTV SLO/EPA
Vrhovno sodišče je potrdilo sodbo višjega, da je država javnim uslužbencem dolžna izplačati tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij. Foto: MMC RTV SLO/EPA
Sindikati odkorakali, za Bratuškovo neresni
Mogoče 5-odstotno nižanje plač javnega sektorja
Od kod denar za javne uslužbence?
Opozicija o proračunu
Sindikati protestno s seje o proračunu
Socialni partnerji jezni na vlado
Novo študijsko leto, nov rektor, stare težave
Zaradi zavarovanj ob štipendije?
Premierka: Do konca leta denarja dovolj
Koalicija složna pri proračunu
Proračun: pol milijarde več od davkov
Mirage s še eno tožbo proti državi
Proračun: Stranke so se uskladile

Vrhovno sodišče je potrdilo sodbo višjega, da je država javnim uslužbencem dolžna izplačati tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij, ki jo je vlada izpodbijala z revizijo. Da je država izgubila tožbo na vrhovnem sodišču, je za Radio Slovenija potrdil minister za notranje zadeve Gregor Virant.



Minister Virant je še dodal, da pričakuje, da bodo "tisti, ki so za sklenitev spornega aneksa leta 2010 odgovorni, predlagali, kaj storiti." Takrat je bila ministrica, pristojna za javno upravo, Irma Pavlinič Krebs. Podrobnosti sodbe sicer še niso znane.





Ob 35 milijonov na sodišču še nekaj 100 tožb

Odločitev višjega delovnega in socialnega sodišča je v prid Sindikata državnih organov Slovenije, ki je tožbo vložil v imenu državnih uradnikov, sodba pa je zdaj dokončna. Država mora tako okoli 20 odstotkom zaposlenih v javnem sektorju za obdobje od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012 izplačati tretjo četrtino plačnih nesorazmerij skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Izvedba sodbe bo državo stala okoli 35 milijonov evrov. Spor je na višjem sodišču dobil tudi Sindikat vojakov Slovenije, tudi to sodbo pa vlada izpodbija z izrednim pravnim sredstvom - revizijo. Radio Slovenija je poročal, da na sodišču čaka še nekaj 100 individualnih tožb.





Virant: Razlike ne moremo delati

Virant je pred začetkom seje DZ-ja napovedal, da bodo tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij za nazaj izplačali vsem javnim uslužbencem, in ne le članom sindikata državnih organov, ki jim je uspelo pravico dobiti po sodni poti. "To je edino logično, razlike ne moremo delati. To bi bila izrazita neenakost pred zakonom," je dejal. Hkrati je poudaril, da je odločitev vrhovnega sodišča "finančno šok za državne finance, katastrofa". Sam pričakuje, da bo končni strošek nekoliko nižji od ocenjenih 170 milijonov evrov, a dejstvo je, da država tega denarja nima. Tudi predsednica vlade je napovedala, da bodo morali to vprašanje rešiti v okviru načrtovanega primanjkljaja za prihodnje leto.



Nekdanja ministrica ZA dogovor

Virant je še dejal, da bi lahko denar za izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij država lahko dobila le z znižanjem plač javnih uslužbencev, medtem ko se Pavlinič Krebsova zavzema za dogovor. "Moj resen predlog ministru Virantu pa je, da naj uredi plače javnih uslužbencev z zakonom, katerega predlog je že bil pripravljen na ministrstvu za javno upravo," je dejala nekdanja ministrica. Za dogovor s sindikati je tudi zunanji minister Karl Erjavec, ki meni, da proračun tega izplačila ne bo zdržal.





"Ni tako enostavno kar znižati plače"

Seveda je Virantova izjava o znižanju plač javnih uslužbencev naletela na velik odpor. Na novinarski konferenci je sekretar sindikata Drago Ščernjavič poudaril, da je sodba vrhovnega sodišča zahtevna in je še niso natančno preučili, je pa jasno, da je zadeva glede izplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij za državne uradnike zdaj končana, o tem, kdaj in kako bi potekala izvedba izplačil, pa se bodo pogovarjali predvidoma prihodnji teden. Ob tem je Ščernjavič predsednika DL-ja pozval, naj najprej temeljito preuči sodbo, preden daje konkretnejše izjave in napovedi. Ni namreč "tako enostavno kar tako znižati plače" v javnem sektorju, je dodal.




Bi se sodba štela kot vzorčna sodba?

Čeprav sodbe veljajo le za posamezne skupine javnih uslužbencev, ostaja odprto, ali bo - kot ob izplačilu lanskih regresov - država to uredila za ves javni sektor. Sodba bi se namreč lahko štela kot neke vrste vzorčna sodba, ki bi obveljala v vseh podobnih zahtevkih. Izplačilo tretje četrtine za omenjeno obdobje pa bi za ves javni sektor znašalo približno 170 milijonov evrov. Virant je bil sicer še aprila prepričan, da ima vlada realne možnosti za zmago na vrhovnem sodišču, saj da je ministrica Krebsova s sindikati podpisala aneks h kolektivni pogodbi, s katerim so odložili izplačevanje. Ker ni šlo za zakon, je Virant ocenil, da lahko velja tudi retroaktivno.

Sindikati odkorakali, za Bratuškovo neresni
Mogoče 5-odstotno nižanje plač javnega sektorja
Od kod denar za javne uslužbence?
Opozicija o proračunu
Sindikati protestno s seje o proračunu
Socialni partnerji jezni na vlado
Novo študijsko leto, nov rektor, stare težave
Zaradi zavarovanj ob štipendije?
Premierka: Do konca leta denarja dovolj
Koalicija složna pri proračunu
Proračun: pol milijarde več od davkov
Mirage s še eno tožbo proti državi
Proračun: Stranke so se uskladile