Kot smo poročali, je minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrik Gjerkeš po sredini seji vladnega strateškega sveta za decentralizacijo in regionalizacijo pojasnil, da se stroka, ki svet sestavlja, zavzema za ustanovitev od treh do osmih pokrajin, službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko pa predlaga, da zdaj pripravi ustrezno pokrajinsko zakonodajo. Ob tem je napovedal še, da bo sveženj pokrajinskih zakonov tanjši, kot je bil predlagan v času vlade Janeza Janše. MMC je zato preveril, kaj si o tem mislijo poslanci. Izkazalo se je, da je opozicija kritična, koalicija pa manj zgovorna, pri čemer nam v Zaresu in LDS-u sploh niso odgovorili.

SDS: Predlog nedoločena številka brez vsebine
Začnimo z obsežnimi pripombami opozicije. "Janševa vlada je v prejšnjem mandatu pripravila kompletno pokrajinsko zakonodajo (šest zakonov), ki je bila največji mogoči meri usklajena tudi z interesi lokalnih skupnosti. V členitvi pa je bilo natančno določeno, v katero območje je razvrščena kakšna občina in kje so sedeži pokrajin (središča), pri čemer je bila dana tudi možnost, da se mejne občine odločajo za vstop v drugo pokrajino. Predlog od treh do osmih pokrajin, s katerim želi Pahorjeva vlada začeti razpravo, pa je zgolj nedoločena številka brez vsebine," so za MMC zatrdili v SDS-u.

V največji opozicijski stranki so to svojo kritiko argumentirali z besedami, da zdajšnja koalicija do zdaj še nikoli ni predstavila svojega pokrajinskega predloga: ni pojasnila, katere občine "bodo v varianti s tremi, petimi, osmimi ... pokrajinami"; nič še ni povedala o statusu glavnega mesta, niti o pokrajinskih centrih pri posameznih členitvah; prav tako ni nič znanega o pristojnostih in nalogah pokrajin, financiranju pokrajin ... "Tudi ni nobene časovnice, ki bi določila, do kdaj naj bi trajala razprava o predlogu od tri do osem (pokrajin)," so seznam pomanjkljivosti dopolnili v stranki nekdanjega premierja.

"V prejšnjem mandatu zahtevali vse, zdaj se dela lotevajo brez gradiva"
Posredovanje razprave brez vsebine je po njihovem mnenju neresno in kaže na vso nemoč koalicije za sistemski pristop. "Še posebej zaradi tega, ker so prav stranke in poslanci SD-ja, LDS-a in Zaresa v preteklem mandatu vedno zahtevali vso pokrajinsko zakonodajo. Danes se prav ti lotevajo enega najpomembnejših projektov brez gradiva. Mnenja smo, da je istočasno treba opraviti razpravo o vsebini dela pokrajin, o prenosu nalog, pristojnosti, financiranju."

V poslanski skupini SLS-a, torej med poslanci domače stranke prejšnjega ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivana Žagarja, so kritiko usmerili na predlagane številke pokrajin. Kot so poudarili, je govoriti o treh ali o osmih pokrajinah velika razlika, v vsakem primeru pa se bojijo obstanka centralizacije. Še posebej so proti trem pokrajinam: "V tem primeru bi se vse koncentriralo na osi Koper-Ljubljana-Maribor, kar nima nobenega smisla. Tu izpadejo Pomurje, Koroška, Bela krajina in še marsikatero socialno ter gospodarsko šibkejše območje. Smisel uvedbe pokrajin je namreč prav razvojni vidik, kajti v stanju, v katerem smo zdaj, se ne vodi učinkovita razvojna politika, ker so vse odločitve koordinirane iz Ljubljane." A SLS-a ne bi zadovoljilo niti osem pokrajin, saj bi v tem primeru, kot pravijo, izpadla koroška regija, "tako je število pokrajin za SLS sprejemljivo šele od številke devet naprej".

SLS: O 14 pokrajinah je bil politični konsenz že dosežen
Tako kot v SDS-u so tudi v SLS-u spomnili na dosežke prejšnje vlade oz. na opozorilo nekdanjega ministra Žagarja, da je bil v mandatu 2004-2008 dosežen politični konsenz na najvišji ravni in da je bil končni predlog 14 pokrajin takrat že dosežen. "Ne smemo pa pozabiti, da je na to temo že bil izveden posvetovalni referendum (o 13 pokrajinah, op. a.), na katerem so državljani podprli sam koncept," so dodali.

Z opozicijskimi kolegi iz SDS-a se strinjajo pri očitku koaliciji zaradi njene pasivnosti: "Glavni problem z zavlačevanjem uvedbe pokrajin v SLS-u vidimo predvsem v tem, da projekti, ki presegajo občinske okvirje, preprosto stojijo, saj v Ljubljani marsikdaj ni politične volje za njihovo izvedbo. Prav tako ni prave krepitve intelektualnega potenciala na regijski ravni, razvojnih centrih itd. … Menimo, da je že čas, da se pri regionalizaciji končno naredi celovit korak naprej, saj se s postopnim uvajanjem in sprejemanjem zakonodaje ključne odločitve samo prelaga na prihodnost."

SNS za pet pokrajin: Štajersko, Koroško, Kranjsko, Primorsko in Pomursko
Precej bolj so bili do napovedi Gjerkeša prizanesljivi v poslanski skupini SNS-a, kjer so prepričani, da je v skladu z zgodovinskimi danostmi slovenskega naroda mogoča le razdelitev na pet pokrajin: Štajersko, Koroško, Kranjsko, Primorsko in Pomursko. Svoje stališče so utemeljili z zgodovinskim vidikom: »V poslanski skupini SNS-a smo prepričani, da je treba pri delitvi države na pokrajine upoštevati zgodovino, ki edina odraža utemeljenost pokrajin. /…/ Neizogibno in nujno je nemudoma znova vzpostaviti slovenske dežele, ki so leta 1918 vstopile v Jugoslavijo. Ko je Jugoslavija razpadla, je lahko razpadla izključno na tiste dele, ki so 1918 vstopili vanjo!"

Poleg tega v SNS-u menijo, da bi z ustanovitvijo oz. vrnitvijo naštetih slovenskih zgodovinskih dežel v državi zaustavili "uničujoči necivilizacijski proces nacionalne destrukcije", samodejno vzpostavili pogoje za "državnopravno korektno ureditev vedno obstoječe meddržavne meje na jugu" in omogočili ohranjanje slovenskega naroda v zamejstvu. "Slovenska zgodovina se namreč ni začela ne leta 1945 in ne leta 1991," poudarjajo.

V SD-ju bodo počakali na uraden predlog, v DeSUS-u ministra podpirajo
Kot rečeno, pa so povsem drugače (zadržano) razpoloženi v koalicijskih strankah. V poslanski skupini SD-ja so tako za našo spletno stran pojasnili, da še niso prejeli uradnih predlogov glede števila pokrajin, in poudarili, da je vnaprejšnje "ocenjevanje in špekuliranje nekoristno". Iz tega razloga so se odločili, da bodo o projektu pokrajin razpravljali šele, ko bo na mizi uraden predlog. Dodali so še, da verjamejo, da bodo rešitve, ki jih bo predlagal svet, v interesu največje koristi celotne Slovenije.

Še bolj skopi so bili v koalicijski poslanski skupini DeSUS-a. Glede na to, da minister Gjerkeš izhaja iz njihove stranke in da so nekateri poslanci DeSUS-a v prejšnjem mandatu močno nasprotovali predlogu uvedbe 13 ali 14 pokrajin, njihov odgovor pravzaprav ne preseneča. Za MMC so namreč dejali le: "V naši poslanski skupini podpiramo usmeritve ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko."