Predlog zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida-19 – kot že v prvem valu epidemije spomladi – spet prinaša izplačilo enkratnih solidarnostnih dodatkov za nekatere skupine prebivalstva. Minister za finance Andrej Šircelj je med drugim naštel upokojence, študente, družine in zaposlene s plačami do dvakratnika minimalne plače.
Vrednost ukrepov v tokratnem, že sedmem protikoronskem zakonu, je ocenil na od 550 do 600 milijonov evrov. Pri tem je poudaril socialno komponento. "Z njim se zagotavlja večja socialna varnost," je dejal o predlogu zakona.
Izplačilo enkratne pomoči v znesku 500 evrov je v predlogu sedmega protikoronskega zakona predvideno tudi za vsakega novorojenega otroka še eno leto po koncu epidemije. Enkraten solidarnostni dodatek v znesku 50 evrov bo prejel tudi eden od staršev ali druga oseba za vsakega otroka, za katerega je upravičen do otroškega dodatka za mesec november. Predlog predvideva tudi, da se dodatek za nego otroka v času trajanja epidemije poveča za 100 evrov. Verskim uslužbencem predlog zakona vnovič prinaša mesečni temeljni dohodek v znesku 700 evrov, država bo pomagala tudi kmetom.
Posebne rešitve so predvidene za dijaške in študentske domove, je nadaljeval minister in med vrsto predlaganih ukrepov poudaril še zvišanje deleža obračunane dohodnine za donacije na en odstotek, oprostitev plačila DDV-ja za hitre antigenske teste in kritje stroškov cepljenja proti covidu-19 iz državnega proračuna.
Möderndorfer: Gre za deljenje volilnih bombončkov
"Gre za deljenje volilnih bombončkov določeni skupini ljudi," je ocenil Jani Möderndorfer (LMŠ). Kot je opozoril, vlada ravna zelo selektivno, enkratni solidarnostni dodatek bodo denimo prejeli le upokojenci s pokojninami, nižjimi od 700 evrov.
Primož Siter (Levica) je spomnil na določbo o izplačilu mesečnega temeljnega dohodka verskim uslužbencem. "Cerkev ima verjetno več denarja kot državni proračun, zdaj pa prosijo državo, naj poskrbi za njihove ljudi," je opozoril in vprašal: "Zakaj?" Gre za bratenje z največjim kapitalistom v državi, je sklenil.
V SD-ju pomoči verskim uslužbencem ne nasprotujejo, je pa Jani Prednik opozoril, da bodo do mesečnega temeljnega dohodka upravičeni, ne da bi jim bilo treba dokazovati neko prizadetost. To pri ljudeh povzroča slabo voljo, saj nekateri drugi, ki jih je epidemija resnično prizadela, od države ne bodo prejeli ničesar.
Da se med prezrtimi ustvarja nezadovoljstvo, je opozoril tudi Jože Lenart (LMŠ). "Kako smo poskrbeli za prve iskalce zaposlitve, ki so končali študij, se prijavili na zavod za zaposlovanje in ne prejemajo socialne podpore, pa zaradi covida-19 nimajo od česa živeti," je vprašal.
Družina potrebuje stanovanje in zaposlitev
Predlagani dodatek v znesku 500 evrov ob rojstvu otroka še leto dni po koncu epidemije v Levici vidijo kot korak nazaj v čase, ko so se ženske borile za to, da bi njihova vloga prerasla iz gospodinje in matere. "Ustvariti je treba pogoje, kjer se lahko družina odloči, da bo imela otroka," je dejal Siter. Enakega mnenja je Möderndorfer (LMŠ), ki je dejal, da mlada družina bolj kot 500 evrov potrebuje stanovanje in zaposlitev.
Črtano upokojevanje brez razloga in ukinitev sklada za nevladnike
Zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, vendarle ne bo mogoče kar brez razloga odpovedati delovnega razmerja, kot je predlagala vlada. Tako je odločil odbor DZ-ja za finance. Opozicija je bila torej na odboru s svojim predlogom uspešna.
Vlada je možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki je izpolnil pogoje za starostno upokojitev, torej praviloma pri starosti 60 let in s 40 leti delovne dobe, v predlog zakona zapisala z namenom, da bi mladi lažje prišli do zaposlitve. "Gre za to, da se da prostor mlajšim, ki iščejo zaposlitev," je zjutraj dejal Šircelj.
V opoziciji so tej možnosti ostro nasprotovali. "Delodajalci dobivajo bianco menico nasilnega upokojevanja starejših delavcev," je ugotovil Miha Kordiš (Levica), Aljaž Kovačič (LMŠ) pa se je zbal, da se zaradi tega ne bo zaposlilo nič več mladih, pač pa bodo le delodajalci dobili možnost za lažje odpuščanje.
Opoziciji je skupaj s SMC-jem uspelo iz zakonskega besedila črtati tudi določbo o ukinitvi sklada za financiranje nevladnih organizacij. Sklad, v katerega se stekajo neporabljena sredstva, ki bi jih lahko zavezanci za dohodnino namenili kateri od nevladnih organizacij, tako ostaja. Hkrati se delež, ki ga je mogoče nameniti za donacije, zvišuje na en odstotek od obračunane dohodnine zavezanca. "S tem so nevladne organizacije zagotovo na boljšem," je dejal Gregor Perič (SMC).
Vladni poslanci PKP 7 pozdravljajo
Poslancem koalicijskih poslanskih skupin se zdijo predlagani ukrepi sedmega protikoronskega svežnja dobrodošli. "Predlog zakona je zelo pozitiven, pomaga gospodarstvu in tudi številnim ranljivim skupinam," je dejal Perič iz SMC-ja.
Dodatek za zdravstvene delavce in dodatni ukrepi za podjetja
Za zaposlene v javnem zdravstvu in na področju socialnega varstva, ki delajo z bolniki s covidom-19, je do konca leta 2021 predvideno zvišanje urne postavke za 30 odstotkov, za najbolj izpostavljene pa v času do preklica epidemije celo za 65 odstotkov.
Med novimi ukrepi za blažitev posledic epidemije je tudi pomoč za prostovoljna gasilska društva. Iz državnega proračuna se jim bo glede na kategorijo kot nadomestilo izpada sredstev izplačalo pomoč v višini od 2000 do 4500 evrov. Še dodatnih 1000 evrov pa lahko pričakujejo tista, ki imajo v lokalni skupnosti status osrednje enote.
Čeprav morajo biti trgovine ob nedeljah zaprte, pa jih bo izjemoma mogoče obiskati 3. januarja.
DZ bo zakon potrjeval na torkovi izredni seji. V sredo bo nato sledila še ena izredna seja DZ-ja, na kateri naj bi poslanci sklenili, da na zakon ni mogoče razpisati zakonodajnega referenduma.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje