Minister za finance Klemen Boštjančič vztraja, da gre pretežno za tehnični rebalans, fiskalni svet pa, da je nerealističen, poroča Radio Slovenija.

Boštjančič: Prejšnja vlada pred volitvami delila volilne bombonjere

Veljavni proračun za leto 2022 je DZ sprejel novembra lani v negotovih razmerah jesenskega vala epidemije. Ko je finančni minister Klemen Boštjančič junija letos prevzel položaj ministra, mu je njegov predhodnik zatrdil, da mu javne finance pušča v dobrem stanju. "Pozabil pa je omeniti, da so bili po sprejetju proračuna sprejeti številni predpisi z visokimi finančnimi posledicami," je dejal Boštjančič.

Med njimi je izpostavil zadnji interventni zakon za blažitev posledic covida-19 s konca lanskega decembra, katerega finančne posledice so bile ocenjene na okoli 280 milijonov evrov, v resnici pa bodo verjetno znašale blizu 400 milijonov evrov. Poleg tega je prejšnja vlada podaljševala ukrepe, povezane z obvladovanjem epidemije, npr. veljavnost turističnih bonov. "Vlada je pred volitvami delila vrsto volilnih bombonjer v obliki dodatkov in zdaj že legendarnih digitalnih bonov," je dejal.

Naštel je še podcenjena vplačila v proračun EU-ja, novo obveznost dodatnega zagotavljanja sredstev za izvajanje zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti ter sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi brez finančnega vira. "Poleg tega je bila tik pred volitvami sprejeta novela zakona o dohodnini, vlada je hitela tudi z zaposlovanjem, kar se je vse odrazilo na odhodkovni strani proračuna," je dejal.

Dodatno se je vlada letos spopadla z zaostrenimi gospodarskimi razmerami, ki izhajajo iz vojne v Ukrajini in posledic na energetskih trgih, in visoko inflacijo. Sprejela je številne ukrepe za blaženje draginje, je spomnil Boštjančič in dejal, da obravnavani rebalans pomeni prilagoditev aktualnim gospodarskim in geopolitičnim razmeram ter dejanskim potrebam.

V opoziciji vladnim načrtom odrekajo podporo

V opoziciji takšnim načrtom odrekajo podporo. Suzana Lep Šimenko (SDS) je spomnila, da se je konec avgusta primanjkljaj oblikoval pri 342 milijonih evrov, zdaj pa naj bi se do konca decembra povzpel prek dveh milijard evrov. "Ubrali boste najlažjo pot – bistveno boste dvignili davke," je dejala in ministra opozorila, da dvig davkov ne pomeni tudi več davčnih prilivov. "Zavedajte se, da imamo 11-odstotno inflacijo in državljani s strahom čakajo zimo," je dejala.

Janez Magyar (SDS) v predlogu rebalansa pogreša razvojne usmeritve in ga vidi kot "udar na proračun, ki ima višje prilive". Ta trend bi morali nadaljevati, da bi gospodarstvo ohranili v dokaj dobri kondiciji, je dejal.

Tudi Jožef Lenart (SDS) se je zbal, da se bo z rebalansom "močno zategnila ročna zavora gospodarstvu". Če se bodo naložbe zmanjšale, potem državni proračun ne bo imel več tako visokih prilivov kot doslej, je opozoril.

Boštjančič je zmanjšanje obsega sredstev za naložbe pojasnil z besedami, da so v veljavnem proračunu precenjene, z rebalansom pa bodo določene v višini, ki so jih proračunski porabniki sami ocenili glede na zmožnosti porabe do konca leta.

"Hirate to državo," je po drugi strani nasprotoval Aleksander Reberšek (NSi). Vladi je očital, da zmanjšuje sredstva za razvoj in znanost, ljudem pa znižuje plače in zvišuje davke. "Ljudje bodo zaradi vas dobili nižje plače, že doslej se je vsako leto izselilo več kot 10.000 mladih na leto, zdaj se jih bo še več," je dejal.

Poslanski skupini SDS-a in NSi-ja sta k predlogu rebalansa vložili 11 dopolnil, od katerih člani odbora niso podprli nobenega.

Fiskalni svet opozarja na tveganje čezmerne porabe

Sorodna novica Fiskalni svet rebalans proračuna ocenjuje za nerealističen

Po novem so letošnji proračunski odhodki načrtovani v znesku 14,6 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi se v proračun steklo 12,5 milijarde evrov oz. približno milijardo evrov več, kot je predvideno zdaj. Predlog rebalansa vključuje vse ukrepe, ki niso imeli zadostnega kritja na postavkah in v proračunski rezervi, kot tudi ukrepe, ki so do konca leta načrtovani za blaženje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo, je zagotovil minister.

Fiskalnemu svetu se zdijo ti načrti nerealistični. Proračunski primanjkljaj bo verjetno manjši od predvidenega, je dejal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun in izrazil mnenje, da to odpira vrata tveganju za čezmerno porabo v prihodnjih letih, kar pa bi pomenilo strukturno poslabšanje stanja javnih financ. Boštjančič je sicer potrdil, da bodo proračunski odhodki morda nižji od načrtovanih, toda treba je upoštevati vse obveznosti.

Odbor za finance skozi novelo zakona o izvajanju proračuna

Odbor DZ-ja za finance je za sprejetje na plenarni seji pripravil predlog novele zakona o izvajanju proračuna za leti 2022 in 2023, ki spremlja pred tem obravnavani predlog rebalansa letošnjega proračuna. Gre za manjše spremembe, med drugim se znižuje potrebna zadolžitev države, je povedal finančni minister Klemen Boštjančič.

"Največji dopustni obseg zadolžitve države v letu 2022 se zmanjšuje, pa čeprav se izdatki povečujejo," je članom odbora povedal minister. Kot razlog je navedel predvsem to, da se načrtovani prihodki proračuna zvišujejo. Namesto za nekaj več kot pet milijard evrov se bo tako lahko letos državni proračun zadolžil za nekaj več kot štiri milijarde evrov.

Se pa zaradi ukrepov za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo zvišuje dovoljeni obseg novih poroštev države, enako velja za zadolževanje in poroštva posrednih uporabnikov proračuna in nefinančnih družb v pretežni lasti države.

Predlagane spremembe zakona, s katerim se omogoča tekoče in nemoteno izvajanje državnega proračuna, segajo še na področje prerazporejanja sredstev med postavkami za blažitev posledic covida-19. Morebitni še drugi predlogi se Boštjančiču ne zdijo smiselni, saj vlada skupaj s proračunoma za prihodnji dve leti pripravlja tudi spremljevalni zakon o njunem izvajanju in jih bo mogoče upoštevati takrat.

Poslanska skupina SDS-a je k predlogu novele zakona vložila dopolnilo, s katerim bi se povprečnina za občine ob visoki stopnji inflacije zvišala. Toda člani odbora o njem niso glasovali, saj se z novelo zakona v določbo glede višine povprečnine ne posega.

DZ bo novelo zakona skupaj z rebalansom in odlokom o zgornji meji porabe javnih blagajn obravnaval na plenarni seji, ki se začne v ponedeljek.