Medtem ko zdravniki opozarjajo, da razviti svet pozablja, kakšno nevarnost predstavljajo nalezljive bolezni, pa nasprotna stran zatrjuje, da ima cepljenje lahko tudi tako škodljive stranske učinke, da bi moralo biti osebna odločitev posameznika. Javna razprava o tem vprašanju je pri nas posebej intenzivno potekala leta 2007, ko je bila v obravnavi novela zakona o nalezljivih boleznih, ki je dopuščala možnost, da starši cepljenje odklonijo, vendar pozneje ni več prišla na dnevni red.

Istega leta je v javnosti odmevala tudi tožba, ki so jo proti ministrstvu za zdravje vložili starši deklice, ki je imela po cepljenju proti steklini hude zdravstvene težave.

Svoboda odločanja; toda s pomočjo koga ali česa se odločiti?
Toda če bi bila odločitev res prepuščena staršem, ali imajo ti dovolj znanja, da sprejmejo tako odgovornost? Kot je za MMC dejal Primož Verbič iz Društva za svobodo odločanja, bi to od staršev zahtevalo čas, vztrajnost in energijo; poučiti bi se morali namreč o naravi bolezni, ki se jo skuša preprečiti, ter o lastnostih cepiva, mogočih posledicah cepljenja in alternativah glede preventive. Podrobne informacije o tem bi morali po njegovih besedah nuditi tudi zdravniki sami.

Vendar pa, kot zatrjuje Verbič, zdravniki vse preveč poudarjajo le pozitivne plati cepljenja, negativne pa rajši zamolčijo ali pa jih sploh ne poznajo. Društvo sicer navaja izsledke neodvisnih raziskav, ki omenjajo številne škodljive učinke cepljenja, od blagih (večja dovzetnost za okužbe) do zelo hudih, saj naj bi lahko povzročilo celo nenadno smrti dojenčka. Kot še opozarjajo, je cepljenje prostovoljno tudi v več evropskih državah.

IVZ: Nujna je kolektivna zaščita
Kot poudarjajo zdravniki, pa je bistveno predvsem izkoreninjenje hudih nalezljivih bolezni v družbi; "poleg izjemne koristi za posameznika pa je pomembno poudariti tudi javnozdravstveni vidik in koristi cepljenja za skupnost. Pri nekaterih zelo nalezljivih boleznih, kot so npr. ošpice, velja, da mora biti cepljenih vsaj 95 % otrok, če želimo doseči tako imenovano »kolektivno imunost«. S kolektivno zaščito zavarujemo pred okužbo tudi tiste posameznike, ki zaradi različnih zdravstvenih razlogov ne smejo biti cepljeni ali pa se jim imunost po cepljenju ni razvila", je za MMC povedala dr. Marta Grgič Vitek z Inštituta za varovanje zdravja.

Čeprav v nekaterih evropskih državah cepljenje ni obvezno, pa dovolj visok odstotek cepljenih zagotavljajo drugače, bodisi tako, da otroci, ki niso bili cepljenji, ne morejo v vrtec ali šolo, bodisi z aktivnejšim ozaveščanjem o pomenu cepljenja, še pojasnjuje Grgič Vitkova.

In kako je z resnimi stranskimi učinki? Ti se po besedah zdravnice pojavljajo "zelo redko, od 1/1.000 do 1/1.000.000 cepljenih, nekateri pa celo tako redko, da se tveganja za njihov nastanek sploh ne da oceniti"; vedno pa je treba pretehtati tako stranske učinke kot zaplete ob morebitni bolezni, saj naj bi se, denimo, vnetje možganov pojavilo pri enem od milijon cepljenih, zapleti pri ošpicah pa so bistveno pogostejši. Kot še dodaja Grgič Vitkova, je cepljenje eden najvarnejših medicinskih posegov.

Zaradi posledic na sodišče?
Na Društvu za svobodo odločanja so nam povedali še, da, kolikor jim je znano, primer deklice, ki je utrpela hude posledice zaradi cepljenja proti steklini, na sodišču še ni dobil epiloga. Leta 2007 je bil proces na okrožnem sodišču v Ljubljani obnovljen, ker je višje sodišče pred tem razveljavilo sodbo okrožnega sodišča, ki je zavrnilo odškodninski zahtevek oškodovanke v višini 35 milijonov tolarjev. Po njihovih podatkih gre sicer za edini primer civilne tožbe na sodišču pri nas zaradi posledic cepljenja.

V kakšnih primerih otroka ne cepijo?
Kot še pojasnjuje Grgič Vitkova, zakon pozna tudi primere, ko se cepljenje opusti, denimo v primeru alergije na sestavine cepiva, resnih neželenih učinekov cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva ter bolezni ali zdravstvenega stanja, ki je nezdružljivo s cepljenjem.

V takih primerih je sicer končna odločitev odvisna od ministrstva za zdravje. Zdravnik ali starši sami podajo predlog za opustitev cepljenja, odločitev pa je nato v rokah posebne strokovne komisije.

Erna Strniša
erna.strnisa@rtvslo.si