Vlada se je morala po nastopu mandata sredi novembra 2008 takoj spoprijeti s finančno in gospodarsko krizo, ki je zatresla svetovno gospodarstvo. Že decembra istega leta je sprejela prvi sveženj ukrepov za blaženje posledic krize, ki je bil takrat z že sprejetimi ukrepi vreden 800 milijonov evrov.

Pomoč 'slehernikom': subvencije podjetjem in državno jamstvo pri posojilih
Kriza je v dveh letih močno vplivala 'na življenje malega človeka', zato je vlada med drugim sprejela zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, ki naj bi zmanjšal stroške za plače in tako preprečil morebitna odpuščanja, skušala je oživiti kreditne trge in pomagati pri iskanju poslov v tujini (javnost so zelo zanimali t. i. libijski posli, kjer naj bi dobre projekte dobil Zidarjev SCT). Med ukrepe, namenjene državljanom, spada tudi zakon o jamstveni shemi za fizične osebe, ki naj bi 'zakreditiranim' državljanom pomagal lažje prebroditi krizo, drugim (zaposlenim za določen čas, mladim družinam in tudi brezposelnim) pa kredit najeti.

Zastala plačna reforma, varčevanje in stavka
Svežnjem ukrepov za lajšanje posledic krize so tudi zaradi njenega poglabljanja sledili manj priljubljeni varčevalni ukrepi. Vlada je februarja lani s 23 reprezentativnimi sindikati podpisala pogodbo o varčevanju v javnem sektorju, ki je vključevala ukrepe na področju plač javnih uslužbencev. Problematika plač v javnem sektorju je vrhunec dosegla letos jeseni, saj se je vlada zaradi nezmožnosti izplačila tretje četrtine usklajevanja plač sprla z delom sindikatov, kar je vodilo v stavko dela uslužbencev javnega sektorja, uporabo sodnih poti za razveljavitev člena kolektivne pogodbe in navidezno premirje, ko je Štrukljev del sindikatov podpisal aneks, ki ga je predlagala vlada.

Podpis arbitražnega sporazuma, na izmenjavo diplomatskih not še čakamo
Vlada je novembra lani 'rešila' tudi dolgoletni spor zaradi meje s Hrvaško in s sosednjo državo po uspelem referendumu sklenila arbitražni sporazum. Podpis sporazuma v Stochkolmu na Švedskem je premier Pahor pospremil z izjavo: "Danes je fantastičen dan." Državi kljub podpisanemu sporazumu do zdaj še nista izmenjali diplomatskih not. Vladi se je letos uspelo dogovoriti tudi o prenosu vprašanja hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke na Evropsko sodišče v Baslu.

Konec sage o izbrisanih?
Med zaključene projekte spada tudi problematika izbrisanih, saj je vlada z novelo zakona t. i. izbrisanim med drugim omogočila, da po vložitvi vloge in izpolnjevanju zakonskih pogojev v individualnem postopku pridobijo dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji za naprej, s posebno dopolnilno odločbo pa se lahko legalizira njihovo bivanja v Sloveniji od izbrisa dalje. V javnosti je zakon o izbrisanih odmeval predvsem zaradi strahu pred morebitnimi odškodninskimi tožbami zaradi izbrisa, opozicijski poskus, da se o zakonu odloča na referendumu, pa ni bil uspešen.

Neposrečen najem stavbe na Dimičevi?
Vlada je izpeljala tudi projekt ustanovitve Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), a se je zapletlo zaradi najema stavbe za delovanje urada na Dimičevi v Ljubljani, ki je bil med povodi za neuspešno interpelacijo ministrice za notranje zadeve Katarino Kresal.

Malo delo - demonstracije in 'razbijanje' parlamenta
Vlada se je ukvarjala tudi z zakonom o malem delu, s katerim želi omejiti študensko delo in med 'male delavce' vključiti tudi upokojence in brezposelne. Zakon zaradi veta državnega sveta čaka na novo glasovanje v državnem zboru, njegovo pripravo pa so spremljale predvsem kritike študentske populacije, ki so se stopnjevale do študenskega protesta pred državnim zborom, ta pa se je končal z metanjem granitnih kock v stavbo DZ-ja.

TEŠ 6 - bo ali ne bo?
Vladi je v dveh letih dela uspelo pridobiti sedež v ACER-ju (Agencija za koordinacijo energetskih regulratorjev), doma pa se je na področju energetike spopadala z naložbo v šesti blok elektrarne Šoštanj, ki je od začetnih očitkov o netranparentnosti projekta in domnevni podvojitvi vrednosti, vrhunec (za zdaj) dosegla v ukrepih na področju sestave nadzornega sveta HSE-ja, zamenjavi direktorja HSE-ja in nedavno zamenjavi direktorja TEŠ-a. Zgodba TEŠ-a se sicer nadaljuje in je trenutno na točki nesoglasij med koalicijskima partnericama SD in Zares in izražanja dvomom o tem, ali bo projekt sploh speljan do konca. Vlado hkrati še čaka priprava nacionalnega energetskega programa, krešejo pa se tudi mnenja o združevanju energetskih stebrov, kar želi uresničiti ministrica za gospodarstvo Darja Radić.

Veliko prahu okoli družinskega zakonika
Med zelo odmevnimi in še nekončanimi projekti zdajšnje vlade je tudi sprejemanje družinskega zakonika, ki bi posvojitev otroka omogočil tudi partnerjem istospolne skupnosti. Sprejemanje je še na stopnji razprave v pristojnem odboru DZ-ja, vprašanje pa je močno razdelilo javnost.

Kaj še čaka vlado?
Do konca leta bo sledil še referendumski preizkus zakona o RTV SLO, zaradi DeSUS-a in njegovega nasprotovanja ukrepom pokojninske reforme (povezane z varčevanje zaradi krize) pa kaže, da se bo moral premier ukvarjati tudi s harmonijo znotraj koalicije. Poleg pokojninske reforme, ki je razlog za oster dialog med vlado in sindikati, ki nasprotujejo predvsem podaljšanju delovne dobe, bo pomembna tema nadaljevanja mandata tudi zdravstvena reforma, ki je prav tako že naletela na nasprotovanje predvsem zdravnikov, ki so se (tudi s stavko) uprli 'preureditvi' sistema dežurstev.