Ukinitev dosmrtnega zapora je ministrstvo predlagalo v predlogu novele kazenskega zakonika, ki je že bil v medresorskem usklajevanju. Na ministrstvu so se tako odločili, ker naj uvedba te sankcije sploh ne bi bila potrebna, saj kazni dosmrtnega zapora do zdaj niso izrekli še nikomur. Če bo predlog sprejet, bo najvišja zagrožena kazen v slovenskem kazenskopravnem sistemu znova 30 let zapora.

Dosmrtni zapor je predlagalo pravosodno ministrstvo v času prve vlade Janeza Janše, možnost njegovega izreka pa je v veljavi od novembra 2008. Dosmrtni zapor se po sedanji zakonodaji lahko izreče za kazniva dejanja genocida, hudodelstva zoper človečnost, vojnega hudodelstva in agresije. S tako kaznijo se lahko kaznujejo tudi storilci dveh ali več kaznivih dejanj terorizma, umora, uboja predsednika republike, jemanje talcev, ogrožanja oseb pod mednarodnim varstvom in za najhujše oblike kaznivih dejanj zoper suverenost Republike Slovenije in njeno demokratično ustavno ureditev.

Poleg tega, da kazen še nikoli ni bila izrečena, na pravosodnem ministrstvu ugotavljajo, da se tudi sistem izvrševanja kazenskih sankcij ni prilagodil tej možnosti.

MP: Za uvedbo ni bilo oprijemljivih razlogov
Po mnenju pripravljavcev tokratnega predloga uvedba dosmrtnega zapora ni bila utemeljena z nobenim oprijemljivim argumentom, hkrati pa tudi niso pokazali nobene analize, ki bi utemeljevala potrebo po uvedbi tovrstne sankcije v slovenski kazenskopravni sistem.

Ob tem je pomembno, so poudarili, da kazen dosmrtnega zapora, tako kot smrtna kazen, pomeni zgolj maščevanje družbe storilcu kaznivega dejanja. Pomembnejša je po njihovem mnenju preventiva pred kaznivimi dejanji, resocializacija ter upoštevanje načela krivde pri določanju meje kazni, so opozorili.

Strožje nad terorizem
Predlog novele tudi strožje opredeljuje kazniva dejanja, povezana s terorizmom. Kot ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih dejanj ne bo več veljal le dejanski namen spodbuditi teroristično dejanje, ampak bo zadoščalo dejstvo, da je šlo za ščuvanje ali javno poveličevanje.

V kazenski zakonik se dodaja tudi nov člen potovanja v tujino z namenom terorizma, za kar bo zagroženih do osem let zapora, za organizacijo takih potovanj pa do 10 let zapora. Novela tudi znova omogoča izgon tujca iz države.

Olajšuje se tudi pregon gospodarskega kriminala, ki ukinja določilo, da mora biti podan kazniv namen pridobitve protipravne premoženjske koristi ali povzročitev premoženjske škode in predlagajo, da bi za pregon zadoščal že morebitni naklep storilca.

Zlorabe delavcev se bodo verjetno še vrstile
Pri kaznivem dejanju zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ki se nanaša na javne uslužbence, ministrstvo predlaga, da se dvig predpisane kazni do enega leta zapora spremeni v do dve leti zapora.

Čeprav so spremenili opis kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev, pa kljub vsem težavam v praksi ostaja določilo, da bo kaznivo dejanje mogoče storiti le z morebitnim naklepom. Višja pa bo zagrožena kazen.

Na novo je predpisana kvalificirana oblika kaznivega dejanja, če so kršene pravice najmanj 20 delavcev, ali če je skupen znesek prikrajšanja večji od 50.000 evrov. V tem primeru se predpiše zaporna kazen do petih let.