Sindikate javne uprave je - tako kot širši ZSSS - razburil vladni predlog, da bi med razloge za prekinitev delovnega razmerja uvrstili tudi porušeno zaupanje med delodajalcem in delojemalcem. V javnost je prišel prejšnji teden, ko ga je vladna pogajalska stran predstavila na seji Ekonomsko-socialnega sveta. Ni sicer del nobenega zakonodajnega osnutka, je le zapisan v dokument ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, naslovljen "Za dostojno delo".

Verk: Trd neoliberalizem
To je nedostojen predlog, je na medijski konferenci komentiral predsednik Sindikata državnih organov (SDO) Frančišek Verk. Vprašal se je, kako ga je lahko pripravilo ministrstvo za delo. Ministrica naj bi bila socialdemokratka, predlog pa je tak, kot bi ga pripravili v "nekih trdih neoliberalnih krogih".

Porušeno zaupanje je tako ohlapen, neoprijemljiv pojem, da predstavlja "mokre sanje" za postopke pred sodišči, kjer bi odpuščeni poskušali uveljavljati svoje pravice, je nadaljeval.

Politično zaupanje
To je po njegovem mnenju še posebej nevarno za javno upravo. Že zdaj se po njej veliko kadruje na podlagi politične pripadnosti in tudi veliko odpušča, je zatrdil. Toda obstoječa zakonodaja vsaj približno varuje, da se ob menjavi ene politične opcije ne povsem prevetrijo tudi strokovni položaji. Državna uprava mora namreč zagotavljati izvrševanje strokovnih nalog in dolžnosti.

Vse to se bo povsem porušilo, če bo vladi s predlogom uspelo. "Kadrovalo se bo na podlagi političnega zaupanja. Eni druge bodo zaradi nezaupanja odstavljali in odpuščali. [...] To je konec pravne države in konec varovanja pravic delavcev," je zatrdil.

Verk kritičen do ministrstva
Ostro je nastopil proti avtorju predloga, ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, in predlagal, naj ta najprej počisti pred svojim pragom. Glede na število zaposlenih ima to ministrstvo največ delovnopravnih sporov z lastnimi zaposlenimi. Pri tem se spopadajo s "slabimi medsebojnimi odnosi, napetostmi, šikaniranji, mobingi, odpuščanji, zamenjavami in nenormalno velikim številom sprememb aktov o sistemizaciji in organizaciji delovnih mest", je navedel Verk. In dodal: "Na ministrstvu za delo po petih, šestih letih odpustijo skupino ljudi, ki se je izučila dela z evropskimi sredstvi in zaposlila sebi všečne ljudi. Govori se, da gre za strankarske ljudi."

Ščernjavič: Doprinos k norosti
Drago Ščernjavič (sekretar SDO-ja) je dodal, da že zdaj ni težko odpustiti delavca, tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju. Toda v javnem sektorju bo takšna ureditev zaradi specifičnosti in političnega vpliva "doprinos k norosti v Sloveniji". Že zdaj je veliko nesoglasij zaradi antagonizma med strokovnostjo in političnimi menjavami, še posebej se pritiska na žvižgače, ki se upirajo nestrokovnim potezam, po novem pa bodo priča "izjemno konfliktnim situacijam", ki bodo ogrožale delovanje javne uprave, je zatrdil.

Tako kot širši ZSSS je tudi Ščernjavič napovedal uporabo vseh sredstev sindikalnega boja: stavke, demonstracije, referendum. Nepredstavljivo se mu zdi, da bi tak predlog dejansko postal del zavezujoče zakonodaje.

"Je treba res vedno slediti temu, kar zahteva kapital?" se je ob tem vprašal Dušan Pečnik iz Sindikata carinikov Slovenije (SCS).

Na konferenci so obširno spregovorili še o eni vladni potezi. "Česa takega v svoji dvajsetletni sindikalni karieri še nisem videl," je o tem povedal Ščernjavič. Vlada je namreč enega najpomembnejših aktov za sindikate javne uprave, skupni kadrovski načrt za prihodnja leta, sindikatom poslala v vpogled in jim dala v praksi "nekaj ur" časa, da se nanj vsebinsko odzovejo. Vlada tako ravna praktično takoj po tem, ko poskušajo strani na Ekonomsko-socialnem svetu spet vzpostaviti socialni dialog in k temu prepričuje tudi premier, je bil nezadovoljen Ščernjavič.

Pečnik: Nizkotni udarci
"Tako nizkotnih udarcev vlade nismo vajeni. Dokument nam posredujejo v petek ob 12.00, rok za oddajo pripomb je v v torek do 11. ure, vmes pa je konec tedna in praznik, češ, dajte zdaj mnenje. To je izživljanje," je povedal. Pravilnik medtem nalaga, da jim mora dati vsaj 14 dni, in vlada se ne drži niti lastnega prava. "In kdo bo potem naše pripombe sploh pregledal, kaj šele upošteval," se je jezil.

Z vsebinskega vidika je za Pečnika kritično, da dokument ministrstvu za finance jemlje okoli 50 delovnih mest na leto. To je še posebej slabo ob dejstvu, da je že zdaj resor podhranjen, da je finančna uprava ravnokar prestala leta odpuščanj in varčevanja ter da je kader že zdaj star in se množično upokojuje. Kdo bo pobiral davke in izterjeval terjatve, se je vprašal Pečnik.

Pečnika tudi moti, da se vsi v vladi očitno ne držijo pravil. Ministrstvo za zunanje zadeve je dobilo 20 novih zaposlitev, ob tem, ko je minister Karl Erjavec že pred časom mimo sklepa vlade, ko so se vsi omejevali, sam zaposlil 40 ljudi. Ob vsem tem na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, kjer opravljajo nevarna dela, že deset let vsi delajo z neplačanimi nadurami in praktično nenehoma, je bil kritičen.
Delodajalci za
Medtem so se na predlog o novem razlogu za prekinitev delovnega razmerja odzvali delodajalci. Večina združenj ga podpira. "Gre za to, na kakšen način odpustiš nekoga, ki je sicer dober strokovnjak, ampak preprosto ne paše v ekipo ter dela škodo svojim sodelavcem in podjetju," je za STA dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) Igor Antauer. Dodal je, da takšen človek v primeru odpovedi iz krivdnih razlogov ostane brez odpravnine in denarnega nadomestila, predlog pa predvideva prav nasprotno, torej bi bil delavec v primeru odpovedi dobil odpravnino, prav tako bi bil upravičen do nadomestila.
Samo dejstvo, da se nekdo ne vklopi v ekipo, kot je poudaril Antauer, ne more biti krivdni razlog za odpoved. Ta rešitev, ki sicer ni niti blizu uskladitvi, je mehkejša, a ima drugo težavo, je izpostavil sekretar ZDOPS-a. Če bi namreč prišlo do sodnega postopka, se bo po besedah Antauerja zopet zgodilo tisto, kar nihče ne želi, in sicer bo treba na sodišču dokazovati, zakaj vse je nekdo neprimeren.

"Problem je jasen; če je odpuščanje v praksi zelo zakomplicirano, potem bo tudi zaposlovanja manj. Če bo zaposlovanja manj, pa bo več brezposelnosti, kar je še huje," je dejal Antauer in dodal, da bo bistveno več prekarnih oblik dela. Kot je dodal, je element zaupanja med delodajalcem in delavcem sicer že del slovenske zakonodaje, a so postopki nedorečeni in sodišča nimajo prakse.