Grlić je odstopil, potem ko je TV Slovenija včeraj objavila prispevek o pričevanjih o hudem izkoriščanju in nasilju nad delavci iz Indije, ki naj bi v ljubljanski avtopralnici delali 62 ur na teden. Minister za delo Luka Mesec je v Odmevih dejal, da inšpektorji niso mogli preveriti kršitev, ker do njihovega prihoda delavcev ni bilo več na delovnih mestih. Ob tem je pojasnil, da ne izključuje možnosti menjav na vrhu inšpekcije in da bo treba spremeniti metodo dela, tako da bodo kršitve pravočasno odkrili.
Mesec sprejel Grlićev odstop in napoveduje drugačno delovanje
Z inšpektorata za delo so nato danes sporočili, da je z mesta glavnega inšpektorja za delo odstopil Jadranko Grlić. Kot razlog so navedli "različne poglede vodstva ministrstva ter vodstva inšpektorata in Grlića na pristojnosti in način dela inšpektorata za delo".
Minister za delo Luka Mesec pa je, kot je poročala TV Slovenija, že sprejel odstop glavnega inšpektorja za delo. "Takšne prakse izkoriščanja delavcev, kot so se zgodile v ljubljanski avtopralnici, so nezaslišane, enako nezaslišano je, da delovna inšpekcija po vsem tem deluje brezzoba," je dejal.
Prav tako je za TV Slovenija napovedal, da bodo zamenjavo našli v najkrajšem času in "da bo delovna inšpekcija pod našim vodstvom delal drugače, kot so delali do zdaj. Ne bo čakala, da se afere razkrijejo same, da jih odkrijete preiskovalni novinarji ali nevladne organizacije, ampak bo inšpekcija tista, ki bo prva stopala na prste kršilcem delovnopravne zakonodaje."
Prav tako je zatrdil, da se na vladi zavzemajo, da bi delovno inšpekcijo okrepili z vsaj 20 inšpektorji.
"Inšpektorat za delo ima v Sloveniji premalo pristojnosti"
Goran Lukić, vodja Delavske svetovalnice, na katero se je obrnilo nekaj indijskih delavcev, je za TV Slovenija povedal, da nekega posebnega komentarja glede odstopa glavnega delovnega inšpektorja nima. "Jokal za njim ne bom," je bil jasen. "Glede razlogov za njegov odstop lahko samo predvidevam. Mislim, da tukaj ni samo ena zgodba," je dodal.
Marjan Trobiš, predsednik združenja delodajalcev, vsakršne kršitve delavskih pravic obsoja in podpira strog inšpekcijski, meni pa, da ima inšpektorat za delo v Sloveniji premalo pristojnosti: "Mogoče je za razmisliti, ali se bomo poslužili inšpektorata, kot ga ima Italija, z uradno osebo, ki ima določene zakonske pristojnosti, da lahko takoj ukrepa, da se takšni primeri potem ne vlečejo."
Vsak inšpektor letno opravi 150 nadzorov
Na inšpektoratu za delo so se tudi odzvali na torkove izjave ministra Mesca.
Med drugim so pojasnili, da letno prejmejo okvirno 7000 prijav, kar pomeni skoraj 30 prijav na dan, inšpektorat pa ima na voljo 53 inšpektorjev za nadzor na področju delovnih razmerij in dobrih 32 za področje varnosti in zdravja pri delu.
"Vsak inšpektor povprečno na leto opravi okvirno 150 nadzorov (v letu je povprečno 250 delovnih dni), vsak inšpektor poleg tega na leto izda okvirno 135 ukrepov (spiše toliko upravnih ureditvenih in prepovednih odločb, prekrškovnih odločb z izrekom globe ali opomina, plačilnih nalogov, naznanil sumov storitve kaznivega dejanja oziroma kazenskih ovadb, opozoril kršilcem, naročil), poleg tega imajo inšpektorji dvakrat na teden tudi uradne ure in nudijo strokovno pomoč delavcem in delodajalcem – pisno in po telefonu," so navedli.
Lani so izvedli 38.624 inšpekcijskih pregledov, kar je dobrih 21.000 več kot leto prej. Bistven porast je sicer predvsem na račun nadzorov, ki so se nanašali na preverjanje spoštovanja ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusne bolezni. Lani so ugotovili 18.343 kršitev in izrekli za dobrih 3,5 milijona evrov glob.
V primeru indijskih delavcev, kot navajajo, je inšpektorat pozval tudi druge pristojne organe, da so skupaj opravili nadzor pri delodajalcu, in to na več lokacijah.
"Nadzor smo opravili takoj, ko je bil znan delodajalec, pri katerem naj bi prihajalo do kršitev. Informacije, ki jih je IRSD prejel in so pri nas vzbudile sum na trgovino z ljudmi, pa smo še isti dan, ko smo jih prejeli, posredovali za to pristojni policiji," so zapisali.
Glede informacij o domnevni zaplenitvi osebnega telefona enemu od delavcev in o grožnjah s smrtjo pa pojasnili, da so tovrstna dejanja v pristojnosti policije.
"Glede kršitev delodajalcev, ki opravljajo dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabnikom ali kot je navedel minister Mesec – agencije za posredovanje – pa pojasnjujemo, da smo na primer v letu 2021 ugotovili 77 kršitev glede zagotavljanja dela delavcev uporabniku, pri čemer se jih je največ nanašalo na to, da so delodajalci delavce posredovali uporabniku brez dovoljenja in vpisa v register pri ministrstvu, pristojnem za delo. To so torej kršitve delodajalcev, ki dejansko niso registrirani kot "agencije za posredovanje". Poleg tega so sem prištete še kršitev na strani delodajalcev, ki so na delo sprejeli delavce od delodajalcev, ki niso imeli dovoljenja in niso bili vpisani v register," so navedli na inšpektoratu, kjer so v poročilu za lansko leto predlagali možno rešitev, in sicer da delodajalci za zagotavljanje dela, poleg posredovanja dela delavcev drugemu uporabniku, ne bi smeli opravljati drugih dejavnosti, na primer gradbeništva, montaže in podobno. "Agencija za posredovanje dela delavcev bi tako res bila samo agencija za posredovanje dela, ne pa hkrati tudi izvajalka tega istega dela, ki ga posreduje," so še navedli.
1619 podjetij v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami
Ali gre za primer trgovanja z ljudmi, policija še preiskuje, je poročala TV Slovenija. Seznam podjetij, ki so v zadnjih šestih mesecih kršila pravice delavcev, oziroma tako imenovana Evidenca delodajalcev z negativnimi referencami, objavljena na spletni strani zavoda za zaposlovanje, pa trenutno šteje 1619 podjetij.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje