Hojs je na koncu novinarske konference o razmerah glede novega koronavirusa po novinarskem vprašanju glede komentarja hišnih preiskav pri gospodarskem ministru Zdravku Počivalšku nepričakovano povedal, da je 15 minut pred začetkom novinarske konference podal svoj odstop z mesta notranjega ministra.

Zatrdil je, da o današnjih hišnih preiskavah glede nakupov opreme ni bil obveščen vnaprej, okoli 8. ure pa ga je namestnik generalnega direktorja policije obvestil, da Nacionalni preiskovalni urad (NPU) izvaja hišne preiskave pri več osebah in na več lokacijah, med drugim tudi pri varovani osebi, ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo. Uro za tem je prejel tudi obvestilo, da je bila ministru med hišno preiskavo odvzeta prostost.

Očitki o "politični policiji"

Hojs meni, da je današnje dogajanje politično motivirano delo, da gre za politične postopke in v tej povezavi sprejema "politično odgovornost, ker je ta na ministru". Tako je predsedniku vlade poslal svoj odstop, ki ga je ta tudi že sprejel, je pojasnil.

"Težko me boste prepričali, da ne gre za politično policijo, da ne gre za to, da policija ni v službi državljanov, ampak v službi globoke države," je še dodal.

Celotno odstopno izjavo je po svojem nastopu objavil tudi na Twitterju. Kot razlog je navedel, da mu obstoječa zakonodaja in pristojnosti, ki jih kot minister ima, ne omogočajo depolitizacije in sprememb v policiji.

Predsednik vlade Janez Janša je ministrov odstop že sprejel. Premier je popoldne na Twitterju zapisal, da sta Hojs Travner "požrtvovalno in profesionalno opravila svoje delo v skrbi za varnost in zdravje ljudi". "Hvala obema. Žal vsi v resorju niso imeli istega cilja," je zapisal.

Odstopno izjavo je Hojsu še pred tem podal tudi generalni direktor policije Anton Travner, ki je sicer na dopustu, odstopno izjavo pa je poslal kmalu po tem, ko je tudi sam prejel obvestilo o hišnih preiskavah.

Z vrhovnega sodišča in tožilstva brez odziva

Z vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva so sporočili, da se na Hojsove izjave ne bodo odzvali. Minister v odstopu je namreč na dopoldanski novinarski konferenci okrcal delo sodišč in tožilstva, ko je med drugim dejal, da "imamo celo vrsto založenih kazenskih postopkov, zadev v predalih na tožilstvu in sodiščih". Po njegovi oceni policijo med drugim usmerjajo "tožilci, ki so se v preteklosti že izkazali kot tisti, ki pretežno vodijo postopke proti politično neprimernim osebam".

Vlado Janeza Janše, ki je delo nastopila sredi marca, tako prvi zapušča eden bolj izpostavljenih ministrov.

V dobrih treh mesecih vodenja resorja notranjih zadev je bil Hojs v ospredju izvajanja ukrepov za omejevanje širjenja okužb z novim koronavirusom, javnost je razburil z ukrepom omejitve gibanja na občino stalnega prebivališča. Nekateri pravniki so nasprotovali temu, da so se omejitve uvajale z odloki, ne pa z zakonodajo, ki bi jo potrdil državni zbor.

Odločno se je zavzemal za aktivacijo 37.a člena Zakona o obrambi, s čimer bi vojski podelili policijska pooblastila za varovanje meje. S predlogom ni bil uspešen, saj že na pristojnem odboru DZ-ja ni zbral potrebne dvetretjinske večine.

Hojs je bil zelo oster do protivladnih protestov, ki že več kot dva meseca vsak petek potekajo v prestolnici in drugih krajih po državi. V povezavi s tem so mu kritiki očitali zlorabo policije, ki varuje sicer neprijavljene shode. Kritičen je bil tudi do tega, da udeleženci shodov ne upoštevajo zaščitnih ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa.

Sorodna novica Opozicija: "Delo policije trn v peti vladajočih"; v koaliciji zadržani

PSS pričakuje Hojsovo opravičilo

Policijski sindikat Slovenije se je odzval na poslovilne besede ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki je, kot navajajo v sindikatu, "zaposlene v policiji obsodil, da so del nekih omrežij, ki delujejo po drugačnih standardih, zaradi česar se kot minister čuti nemočnega, da bi lahko učinkovito vodil ministrstvo, očitno pa tudi policijo".

"Zelo jasno sporočamo, da nam kot socialnemu partnerju, ki je odgovoren za varovanje pravic zaposlenih, niti minister za notranje zadeve niti generalni direktor policije nista nikoli omenila, da se srečujeta s kakršnimikoli omrežji, ki bi lahko kakorkoli vplivali na opravljanje dela policistov in pravice zaposlenih. Navedene izjave so toliko bolj nenavadne tudi zato, ker je pred zgolj štirimi dnevi, v okviru proslave ob dnevu policije v Tacnu, prav minister v odstopu javno pohvalil izjemno delo in požrtvovalnost vseh slovenskih policistov, med katere spadajo tudi vsi kriminalisti. Zato v luči zavarovanja pravic zaposlenih najostreje zavračamo in obsojamo takšne neutemeljene in povsem neargumentirane obsodbe ministra za notranje zadeve, izrečene v škodo vseh zaposlenih v policiji," so med drugim zapisali v PSS-ju.

"Pričakujemo, da bo minister v odstopu vendarle zbral toliko moči in poguma in se vsem policijskim uslužbencem, ki znotraj enega izmed ključnih subjektov sistema notranje varnosti, z uresničevanjem svojih nalog prispevajo k notranji stabilnosti in visoki stopnji varnosti v Republiki Sloveniji, opravičil," so še dodali.

Ogorčenje tudi med kriminalisti

Opravičilo ministra v odstopu pričakujejo tudi kriminalisti. "Kot profesionalce nas ne zanima politično dogajanje in politikantstvo in ne dopuščamo, da smo poligon za politična preigravanja ter po njihovem mnenju primerna tarča za napade, diskreditacije in žalitve, kakšen je njihov cilj, pa vedo sami," je med drugim v javnem pismu zapisal predsednik društva kriminalistov Slavko Koroš.

Menjave, ki so odmevale

Vlada je sicer že na prvi seji zamenjala generalno direktorico policije Tatjano Bobnar, ki jo je nasledil Anton Travner. Ta je opravil več menjav na vodilnih mestih v policiji, najprej je zamenjal direktorja uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi (GPU) Boštjana Lindava. Še bolj je odmevala razrešitev direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darka Muženiča, ki zdaj toži državo, ker je bila po njegovem mnenju razrešitev nezakonita.

Travner je zagotavljal, da te menjave niso bile povezane s stranko SDS, kot so očitali v javnosti in opoziciji, ampak da je šlo za njegovo lastno odločitev, ker mora v ožji ekipi vladati visoka stopnja zaupanja. Hojs pa ni skrival naklonjenosti menjavam, predvsem na NPU-ju, kar je tudi danes med pojasnjevanjem svojega odstopa znova poudaril.

Vložena interpelacija

Če ne bi odšel, pa bi se Hojs moral kmalu zagovarjati tudi zaradi odločitve ministrstva za notranje zadeve, ki je ugodilo pritožbi zoper vnovično prepoved koncerta hrvaškega glasbenika Marka Perkovića – Thompsona v Mariboru. V opozicijskih strankah – SD-ju, LMŠ-ju, Levici in SAB-u – so mu namreč z vloženo interpelacijo očitali, da je s svojimi izjavami in ravnanji večkrat pokazal, "da ni vreden časti in javnega zaupanja" za opravljanje funkcije notranjega ministra.

Sorodna novica SD, LMŠ, Levica in SAB vložili interpelacijo o delu ministra Hojsa

Glede Thompsonovega koncerta pa, da bi morali na ministrstvu ugotoviti, da obstajajo jasna in dokumentirana tveganja za kršitev ustavnih načel, v središču katerih je človeško dostojanstvo. V odgovoru na interpelacijo, ki ga je ravno prejšnji teden podprla vlada, je Hojs zavrnil vse njihove očitke. Glede glavnega očitka o odpravi prepovedi Thompsonovega koncerta v Mariboru pa je poudaril, da je šlo za strokovno odločitev uradnikov, pri kateri sam ni sodeloval.

Hojsova pot

Hojs, 58-letni gradbeni inženir, je sicer politično pot začel že v stranki SKD, po združitvi SLS-a in SKD-ja in poznejši ustanovitvi NSi-ja pa jo je nadaljeval v NSi-ju. Leta 2011 je na parlamentarnih volitvah kandidiral na listi te stranke, leta 2012 pa prevzel vodenje ministrstva za obrambo v drugi vladi Janeza Janše. Leta 2016 so ga iz NSi-ja izključili, ker naj bi škodil ugledu stranke, na parlamentarnih volitvah 2018 je kandidiral na listi SDS-a.

Je predsednik odbora za obrambo pri strokovnem svetu SDS-a, predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, do nastopa ministrske funkcije je bil direktor medijske hiše Nova24TV.