Ministrica za notranje zadeve je predsedniku vlade Golobu v petek po vrnitvi s službene poti v Bruslju poslala odstopno izjavo. Državni zbor bi se z njo seznanil na sredni redni plenarni seji. S tem bo Tatjani Bobnar prenehala ministrska funkcija, je v izjavi za medije dejala predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič.

Golob je hkrati z odstopno izjavo v DZ posredoval tudi informacijo o tem, kdo iz vladne ekipe bo prevzel začasno vodenje resorja, dokler ne bo imenovan novi minister ali ministrica. Iz Urada vlade za komuniciranje so sporočili, da predsednik vlade predlaga, da ministrstvo za notranje zadeve začasno vodi ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik, ki sodi v najožji krog Golobovih sodelavcev. Sanja Ajanović Hovnik bo notranje ministrstvo vodila največ tri mesece oz. do izbire novega ministra oz. ministrice za notranje zadeve.

Za zdaj ni jasno, ali bo postopek imenovanja novega ministrskega imena stekel takoj ali pa bo predsednik vlade z njim počakal do začetka na referendumu potrjenega zakona o vladi, je poročal Radio Slovenija. Državna volilna komisija bo dokončne rezultate referenduma sicer potrjevala v četrtek.

Kdo so kandidati za vrh notranjega ministrstva?

Za novega notranjega ministra se največkrat omenja državnega sekretarja Branka Lobnikarja, ki je bil med tistimi člani vlade, ki so prejšnji teden na tiskovni konferenci branili odločitve predsednika vlade. Takrat je dejal, da mu nihče ni obljubil ministrskega mesta. Po informacijah Dnevnika je med potencialnimi kandidati tudi druga državna sekretarka Tina Heferle, pa tudi svetovalec predsednika republike za nacionalno varnost Boštjan Šefic ter nekdanji državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Sandi Čurin.

Ko bo predlagan, se bo kandidat za novega ministra najprej tri dni in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga predstavil pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora. Če bo njegova predstavitev ocenjena kot uspešna, pa bo moral še skozi sito poslank in poslancev na plenarni seji DZ-ja.

Netočnosti v Golobovih pojasnilih

Predsednik vlade Robert Golob še vedno molči, javnost pa čaka pojasnila glede spora z ministrico Tatjano Bobnar in o vlogi nekdanjega specialca Miloša Njegoslava Milovića, je za TV Slovenija poročala novinarka Irena Ulčar Cvelbar. O Miloviću je Golob pred časom zatrdil, da ni zadolžen za njegovo varovanje. Kaj torej počne Milović in kdo ga za to plačuje, sta za zdaj vprašanji brez odgovorov. Prav tako premier Golob ni bil povsem natančen, ko je SDS-ovemu poslancu Žanu Mahniču pojasnjeval, zakaj drugačna ureditev varovanja.

"Natančno tak oziroma skoraj tak sistem, da je bil generalni sekretariat tisti, ki je skrbel za varovanje vlade, funkcionarjev na vladi, predsednika vlade, je bil v času pokojnega doktorja Janeza Drnovška. Ne izmišljamo si novih sistemov, ker smo vzpostavili sistem, ki je že deloval v preteklosti, in to dokazano učinkovito, in v katerem opravljajo vse naloge in vse funkcije ter vse zadolžitve izključno izurjene policistke in policisti. To jasno pove, da vaše insinuacije o vlogi nekih paraenot so lahko samo insinuacije," je v parlamentu pojasnjeval Golob.

Da je danes Golobovo varovanje organizirano malenkost drugače kot Drnovškovo, vidimo, če primerjamo obe uredbi o varovanju predsednikov vlad. Tista iz časa Drnovška kaže, da je takratni urad predsednika vlade za potrebe varovanja Janeza Drnovška sodeloval izključno z ministrstvom za notranje zadeve in ministrstvom za obrambo.

Danes na generalnem sekretariatu vlade Goloba res varujejo tja premeščeni policisti in policistke, toda veljavna uredba sekretariatu vlade zaradi sodelovanja pri varovanju omogoča tudi sklepanje pisnih sporazumov z drugimi organi in organizacijami. Kateri so to? Doslej je sekretariat, tako odgovarjajo na vprašanje TV Slovenija, sklenil le dva sporazuma – poleg tistega s policijo tudi z ministrstvom za obrambo. Podrobnosti ne razkrivajo.

O tem, ali gre res za enaka sistema, se je novinarka Ulčar Cvelbar pogovarjala z Antonom Pozvekom, ki je leta 1993, ko si je Drnovšek omislil svoje varnostnike, vodil Urad za varnost in zaščito. Kot pravi, je ključna razlika v organizaciji službe. Varnostniki, ki so varovali Janeza Drnovška, med njimi tudi razvpiti Milović, namreč niso bili premeščeni nikamor. Niso postali del Drnovškovega kabineta, ostali so zaposleni v Uradu za varnost in zaščito, ki je bil del policije in neposredno podrejen ministru za notranje zadeve. Danes ni tako, zato so tudi varnostna tveganja večja, meni Pozvek. Še ostrejši je, kot pravi, nekateri od teh, ki zdaj skrbijo za Golobovo varnost, ne bi smeli biti niti blizu varovane osebe.