Slovenija je svojo prošnjo za sodelovanje oddala že leta 1996, junija lani pa je svojo prošnjo obnovila. Oktobra lani je organizacija slovenski vladi sporočila, da izpolnjuje pogoje za vstop. Poznavalci razmer napovedujejo, da bi lahko pogajanja končali do konca letošnjega leta. Slovenija v OECD-ju, ki združuje 30 držav članic, že sodeluje v približno 50 delovnih telesih.

Naloge OECD-ja, ki je bil ustanovljen leta 1960, so oblikovanje standardov in načel na področju gospodarskih in razvojnih politik, članice pa si s pomočjo organizacije skušajo zagotoviti čim višjo gospodarsko rast, zaposlenost in visok življenjski standard. Povabilo za pogajanja za članstvo v organizaciji so dobili še Estonija, Rusija, Izrael in Čile.

Članstvo v OECD pomembna naloga slovenske zunanje politike
Članstvo v OECD-ju sicer sodi med pomembne naloge slovenske zunanje politike. Po besedah slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla je Slovenija na članstvo čakala deset let, članstvo pa je zelo pomembno, saj je OECD ekskluziven klub 30 gospodarsko najučinkovitejših držav na svetu.

Za Slovenijo je povabilo v članstvo velik zunanjepolitični uspeh in mednarodno priznanje dosežene stopnje gospodarskega in socialnega razvoja. Zanj si je Slovenija več let intenzivno prizadevala, med drugim z aktivnim sodelovanjem v številnih delovnih telesih organizacije, so zapisali na ministrstvu za zunanje zadeve.

Ekonomisti pozdravljajo povabilo
Gospodarska zbornica Slovenije je pozdravila povabilo in ocenila, da se bo z vključitvijo Slovenije v organizacijo "odprla možnost biti pri viru informacij", s čimer bo lažje predvideti smernice razvoja.

Ekonomisti so sicer mnenja, da se bodo v slovensko gospodarstvo prenesle številne dobre prakse iz tujine, ter da si je Slovenija zaradi uspešnega prevzema evra povabilo v organizacijo zaslužila. Članstvo v OECD naj bi nadalje spodbudilo pritok tujih neposrednih investicij, slovensko gospodarstvo pa se bo vključilo v mednarodno primerljive statistike, ki jih vodi organizacija.

Zadovoljen tudi sekretar OECD
Generalni sekretar OECD Angel Gurria je v Parizu izrazil "zelo veliko zadovoljstvo" nad tem, da je Slovenija med petimi državami, s katerimi bo organizacija za gospodarsko sodelovanje začela proces pogajanj o članstvu. Kljub temu, da je Gurria slovenske pogajalske obete ocenil pozitivno, je pozval k potrpežljivosti in dodal, da bo hitrost pogajanj bolj kot od OECD-ja odvisna od slovenske oblasti.

Članstvo prinaša številne prednosti
Še pred uradnim povabilom so na ministrstvu za zunanje zadeve poudarjali, da bi Sloveniji članstvo zagotovilo boljšo obveščenost o razvoju svetovnega gospodarstva in okrepilo njeno politično-ekonomsko verodostojnost. Država bo s članstvom pridobila številne prednosti, med drugim pomoč pri usmerjanju nacionalnih politik, možnost sodelovanja v projektih, ki bi bili sicer zanjo predragi, in izmenjave izkušenj s svetovnimi strokovnjaki ter neposredno seznanjanje z dejavnostmi najrazvitejših držav na svetu v okviru G-8.

Zadnje nove članice pred desetimi leti
Svojo zadnjo odločitev o širitvi je Organizacija za gospodarstvo in razvoj sprejela pred več kot desetimi leti. Sredi devetdesetih so namreč v organizacijo vstopile Južna Koreja, Poljska, Madžarska in Češka.

Povabilo je kot del Češkoslovaške takrat prejela tudi Slovaška. Ker po razdružitvi držav precej članic OECD-ja ni bilo navdušenih nad članstvom Slovaške, so se pogajanja za nekaj let zavlekla, organizacija pa je neuradno nadaljnje širjenje zamrznila. Slovaška je v organizacijo uradno vstopila šele leta 2000.