Številka 112 je dostopna v vseh članicah EU-ja in še nekaterih državah ter deluje brezplačno na vseh mobilnih in stacionarnih telefonih, tudi brez SIM-kartice. Foto: Shutterstock
Številka 112 je dostopna v vseh članicah EU-ja in še nekaterih državah ter deluje brezplačno na vseh mobilnih in stacionarnih telefonih, tudi brez SIM-kartice. Foto: Shutterstock

Na številko 112 se lahko 24 ur na dan in vse dni v letu obrne vsakdo, ki potrebuje nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilcev in policije, gorskih ali jamarskih reševalcev ter drugih reševalnih in intervencijskih služb. Nanjo lahko posameznik kadar koli brezplačno pokliče v kateri koli državi EU-ja. "Smo vstopna točka in začetek vsake intervencije zaščite in reševanja," je dejal vodja regijskega centra za obveščanje v Ljubljani Tilen Cestnik. "Mi smo prvi pri klicu. Če ga bomo slabo obdelali, je lahko cela intervencija nevarna," je poudaril.

Da bi reševalne službe lahko hitro in učinkovito ukrepale, je ključno, da klicatelj ob klicu na številko 112 poda naslednje informacije:

Kaj se je zgodilo,
kje se je zgodilo (natančna lokacija),
kdo potrebuje pomoč,
kakšne so okoliščine nesreče ali poškodbe,
kdo kliče (ime in kontakt).

Še pred kratkim so po besedah Cestnika opravljali dispečersko službo tudi za zdravstvo in prevezovali klice urgentnim službam oziroma izvajalcem nujne medicinske pomoči v okviru zdravstvenih domov. To nalogo je nato prevzela dispečerska služba centra v Ljubljani in Mariboru.

V okviru uprave deluje 13 regijskih centrov za obveščanje, ki zagotavljajo stalno dežurstvo. V letu 2024 so ti po podatkih ministrstva za obrambo prejeli 598.402 klica. Največje število klicev v eni uri (812) je bilo 14. septembra med 4. in 5. uro zjutraj, dnevni rekord (3.301) pa 19. januarja. V primerjavi z letom 2023 je bilo dohodnih klicev v regijske centre za obveščanje 16,67 odstotka manj.

V teku so stavkovna pogajanja, kljub izboljšanju dispečerji še niso zadovoljni

Zaposleni v centrih za obveščanje sicer stavkajo od 19. februarja lani. Sprejemanje klicev v sili ves čas poteka nemoteno, ne sporočajo pa podatkov o intervencijah. Vlada jim je v enem letu delno prisluhnila, recimo pri plačnih razredih, zato bi "lahko tudi šli v zamrznitev stavke", je ocenil Cestnik, sicer tudi vodja stavkovnega odbora dispečerjev.

Še vedno pa niso povsem zadovoljni. Tako so še vedno tri oziroma štiri razrede za dispečerji v zdravstvu in gasilstvu. Cestnik si tudi želi, da bi operaterje 112, ki delajo na tem delovnem mestu vsaj pet let, uvrstili v višji razred, ne glede na stopnjo izobrazbe.

Pogajanja v zvezi s stavko bodo nadaljevali v petek, so potrdili na ministrstvu za obrambo. Več stavkovnih zahtev dispečerjev 112 pa bi lahko rešili tudi na pogajanjih za sklenitev kolektivne pogodbe za obrambo, zaščito in reševanje, ki bodo teden kasneje, torej 21. februarja.