Povprečje držav OECD-ja je malo višje, in sicer 6,6. A to niti ne pomeni, da je življenje v Sloveniji tako slabo. V primerjavi z drugimi državami OECD-ja se je Slovenija v številnih podkazalcih indeksa boljšega življenja odrezala blizu povprečju ali pa nad njim, kaže raziskava organizacije. A ključno je to, da je Slovenija pod povprečjem drugih držav organizacije, ko gre za prihodke - povprečni prilagojeni razpoložljivi dohodek je namreč pri nas 19.119 dolarjev na leto, povprečje OECD-ja pa znaša 23.047 dolarjev na leto.

Poleg tega so v Sloveniji občutne razlike med najbogatejšimi in najrevnejšimi - 20 odstotkov tistih, ki zaslužijo največ, po prihodkih (32.600 dolarjev na leto) trikrat presega 20 odstotkov tistih, ki zaslužijo najmanj (9.018 dolarjev).

V povprečju delamo 1.662 ur na leto, v OECD-ju 1.776 ur
Bolje se Slovenija odreže na področju zaposlitev, kjer ima plačano službo 64 odstotkov ljudi, starih od 15 do 64 let, povprečje OECD-a pa znaša malenkost več, 66 odstotkov. Slovenci ob tem v povprečju delamo 1.662 ur letno, medtem ko je povprečje OECD-ja 1.776 ur. Pri nas okoli šest odstotkov zaposlenih poroča o zelo dolgem delovnem času, medtem ko je v OECD-ju to povprečje pri devetih odstotkih. Zelo dolg delovni čas sicer v Sloveniji velja za osem odstotkov moških in za le tri odstotke žensk.

Ugodnejši so podatki na področju izobrazbe. V Sloveniji ima vsaj srednješolsko izobrazbo 83 odstotkov odraslih, starih od 25 do 64 let, kar je precej nad povprečjem OECD-ja (74 odstotkov). Takšno izobrazbo ima pri nas 85 odstotkov moških in 81 odstotkov žensk.

Študenti boljši od povprečja
Na področju učinkovitosti šolskega sistema so se slovenski študenti v preverjanju bralnega razumevanja, matematike in znanosti odrezali malenkost bolje od kolegov iz drugih držav OECD-ja. V povprečju so dosegli 499 točk, medtem ko je bilo povprečje držav organizacije dve točki nižje. Dekleta so sicer fante v Sloveniji presegla za kar 22 točk.

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu v Sloveniji je skoraj 80 let, kar je podobno kot v drugih državah organizacije - povprečje namreč znaša 83 let za ženske in 77 za moške.

Še eno področje, ki ga pokriva raziskava, je javna sfera. V Sloveniji imamo močan občutek za skupnost, a le zmerno stopnjo državljanske participacije. 92 odstotkov Slovencev namreč verjame, da imajo osebo, na katero se lahko obrnejo v hudih časih, kar je nad povprečjem OECD-ja (90 odstotkov). A je ta občutek precej odvisen od socialnega statusa. Osebo, na katero se lahko obrnejo, ima namreč pri nas okoli 86 odstotkov ljudi, ki so zaključili primarno izobraževanje, in 95 odstotkov ljudi, ki so bili vključeni v izobraževanje na terciarni stopnji.

Na volitve manj ljudi kot v drugih državah OECD-ja
Volilna udeležba je pri nas nižja od povprečja OECD-ja - organizacija tako ugotavlja, da je bila udeležba na zadnjih volitvah, za katere imajo podatek, 66-odstotna in tako precej pod povprečjem OECD-ja (72-odstotna). Bolj kot od spola, kjer je približno enaka, je volilna udeležba odvisna od povprečnega prihodka, saj je med tistimi, ki predstavljajo zgornjo petino prihodkovne lestvice, volilna udeležba v Sloveniji okoli 75-odstotna, med tistimi v najnižji petini pa 62-odstotna.

Najsrečnejša država na svetu je Avstralija
Raziskava je ocenila 34 članic OECD in ključni partnerici Brazilijo in Rusijo glede na kazalnike z različnih področij, med drugim prihodka, zdravja, varnosti in razmerja med delom in prostim časom.

Avstralija je bila sicer tako že tretje leto zapored razglašena za najsrečnejšo državo na svetu, za njo sta se uvrstili Švedska in Kanada, prvo peterico pa zaključujeta Norveška in Švica.

Edina razvita država, ki se je izognila recesiji
"Avstralija se pri merjenju blaginje zelo dobro odreže, kar se kaže v dejstvu, da se umešča med najboljše države pri velikem številu tem v indeksu," na spletni strani piše OECD. Avstralsko gospodarstvo že več kot dve desetletji beleži gospodarsko rast brez premora. Država je bila edina med razvitimi, ki se je leta 2009 izognila globalni recesiji, poganja pa jo predvsem povpraševanje po avstralskih bogatih naravnih virih.

Podatki sicer tudi pri Avstralcih kažejo na velike razlike med prihodki najbogatejših in najrevnejših - medtem ko 20 odstotkov najbogatejših Avstralcev v povprečju letno zasluži 58.409 dolarjev, mora najnižjih 20 odstotkov živeti z 10.323 dolarji letno.

Med bolj zanimivimi podatki pa je tudi ta, da je na zadnjih volitvah svoj glas oddalo kar 93 odstotkov Avstralcev, kar je najvišji odstotek med vsem v raziskavo vključenimi državami. Povprečje v OECD-ju je 72 odstotkov.

Prebivalci ocenjujejo sami
OECD sam sicer držav ne razvršča od najboljše do najslabše. Poudarja namreč, da vsak človek kakovost življenja ocenjuje po lastnih kriterijih. Organizacija namesto lestvice na spletni strani ponuja spletno orodje, s katerim si lahko posameznik izoblikuje svoj indeks in ga uredi v skladu z lastnimi predstavami o kakovosti življenja.