"Žal nam je, da moramo to početi. To ni ravno navada v Evropski uniji, drugim državnim uslužbencem tega ni treba tako početi, kot morajo moji kolegi v Sloveniji," je na medijski konferenci predsednik Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije (SPG), Aleksander Ogrizek.

Pogajanja med sindikalnimi predstavniki na eni ter vlado in obrambnim ministrstvom na drugi strani so zastala. Sindikat za to krivi izključno vladno stran, izraža "ogorčenje in žalost" nad njihovim neposluhom in napoveduje sindikalni boj.

Tako bodo poklicni gasilci v četrtek, 5. oktobra, ob 11. urih pred vladnim poslopjem v Ljubljani izvedli javni protest. Udeležili se ga bodo - po trditvah Ogrizka - vsi poklicni gasilci, ki tisto popoldne ne bodo zasedeni z delovnimi akcijami. Povabili so tudi kolege v industrijskih ter letaliških dejavnostih in k solidarnosti pozvali še nepoklicne kolege in tiste člane javnosti, ki njihove zahteve podpirajo.

Če vladna stran tudi po protestu ne bo uslišala njihovih zahtev, od katerih ne odstopajo, bodo sindikalni boj stopnjevali, pri čemer možnost stavke ni izključena. "Res smo ogorčeni, da vlada za nas nima posluha, razen takrat, ko nas potrebujejo," je dejal Ogrizek.

Kaj zahtevajo v gasilskem sindikatu
Razlika med sindikalnim pogajalskim predlogom in vladnim je 150.000 evrov na leto. Kaj točno jih žuli, je za medije pojasnil sekretar sindikata, David Švarc.
Okoli teh zahtev se neuspešno pogajajo že več mesecev. "Ministrstvo in vlada nam očitata, da smo nepopustljivi in prezahtevni, da smo šli prek vseh okvirjev." A da ni tako, Švarc ponazarja z lanskim dogovorom vlade s sindikati javnega sektorja, ki predvideva dvig plačnih razredov za tri stopnje. SPG zahteva dvig 31 delovnim mestom za dva razreda, torej nikjer ne presega dogovorjenega okvirja, je poudaril. Le za dve delovni mesti, "ki sta prepoznani kot anomaliji znotraj sistema", zahtevajo dvig za tri plačne razrede.

Da so nepopustljivi, pa drži, pravi Švarc, to pa zato, ker so zahteve "ne le realne, temveč tudi dobro argumentirane, in če bi od njih odstopali, bi nastale še dodatne anomalije".

Švarc meni, da je do zapleta prišlo, ker se vladna stran pogajanjem do zdaj še ni resno posvetila. Z obrambno ministrico Andrejo Katič so imeli dogovorjenih sedem sestankov, izvedli so dva. "Očitno smo nepomembni zanjo," se je pridušal. "Premier Miro Cerar pravi, da smo prioriteta, pa očitno nismo," je dodal. Prepričan je, da bo javni protest nekaj pozornosti izvršilne veje oblasti preusmeril h gasilcem in da bo takrat prepoznala minimalno naravo gasilskih zahtev.

Zaposlovanje na Brdu
Ob vsem tem vlada odpira nova delovna mesta v protokolarnem objektu Brdo pri Kranju, vrhunski protokolarni slaščičar in natakar, z zahtevano peto stopnjo izobrazbe (kot pri gasilcih), je na konferenci povedal Švarc. Slaščičar je uvrščen v 28. plačni razred, natakar v 30. razred, gasilec pa v 23., pri čemer tvega zdravje in življenje, je izrazil ogorčenje. Za vodjo gasilske izmene z zahtevano 7. stopnjo izobrazbe SPG predlaga dvig s 30. v 31. plačni razred, kar je za vlado tudi preveč, medtem pa bo imel vodja recepcije na Brdu 34. razred. Ogrizek je dodal: "Nimam nič proti proti vrhunskemu natakarju, spoštovanje do obrti. Ampak da je taka razlika, je pa absurd."

"Moji razočarani kolegi ne morejo sprejeti, da se nas obravnava drugače kot mnoge ostale, tiste, ki so vladnim predstavnikom bliže, ki jih crkljajo. Za poklic gasilca, ki ob delu tvega zdravje in življenje, pa ni posluha in jim je 150.000 evrov razlike med našo in njihovo ponudbo preveč," je izjavil Švar.

Za konec je Ogrizek zatrdil, da jih podpirajo direktorji javnih zavodov in gasilskih brigad, pa tudi župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković. Izrazil je upanje, da bodo javno podporo podali še drugi župani in javnost, če je solidarna z njihovimi zahtevami. "Ni to, da hočemo nekaj več. Zaslužimo si te plačne razrede. Imamo družine in se moramo prebiti skozi mesec. Kolegi so prisiljeni fušati in iskati priložnostna dela," je sklenil.