Kdo bo sestavljal naslednjo vlado? Gotovo ne Borut Pahor, sta prepričana Spomenka Hribar in Ivan Oman. Foto: MMC RTV SLO
Kdo bo sestavljal naslednjo vlado? Gotovo ne Borut Pahor, sta prepričana Spomenka Hribar in Ivan Oman. Foto: MMC RTV SLO

Predčasne volitve bi nam vzele preveč časa, nam pa se mudi urejati stvari.

Spomenka Hribar
Koalicija
Koalicija je pred svojim največjim političnim izzivom. Foto: MMC RTV SLO

Kdor hoče dobro prihodnji vladi, naj glasuje za pokojninsko reformo, kakršno je predlagala Pahorjeva vlada, ker bo naslednja vlada sicer morala bolj rigorozno poseči v stvari, kot se to počne zdaj.

Ivan Oman
Borut Pahor
Javnost sevada najbolj zanima, kaj bosta storila stranka SD ter njen predsednik in premier. Foto: MMC RTV SLO
Politična kriza v očeh uglednih Slovencev
Kam sedaj?

Tako Spomenka Hribar kot Ivan Oman, ki sodita v skupino utemeljiteljev slovenske države, zdajšnje razmere v državi, ki so se iz gospodarske krize stopnjevale v politično, označujeta kot stanje, ki ne vodi nikamor.

Hribarjeva: Nimamo časa
Oba se strinjata, da predčasne volitve niso rešitev, saj bi nam te po besedah Hribarjeve "vzele preveč časa, nam pa se mudi urejati stvari," pri čemer navaja gospodarske težave, podjetja, ki propadajo, in pokojninsko reformo, ki jo je treba izvesti.

PREBERITE TUDI
- Pahor: Reforma je pomembna za usodo te države, ne te vlade
- "Če bi DeSUS zmagal na volitvah, bi bila moja obveza prevzeti vodenje vlade"
- Zalokar Oražem: Golobič, razmisli o odstopu

- Bo usodo vladne koalicije odločila pokojninska reforma?


Nadomestna, narodna ... skratka neka druga vlada
"Za predčasne volitve bi šlo ogromno časa. Najprej predvolilna kampanja, potem čas, da se vlada konstituira ... lahko minejo trije do štirje meseci," stisko s časom opredeljuje Hribarjeva, ki meni, da bi moral premier Borut Pahor odstopiti, nato pa bi se morala sestaviti "neka nadomestna vlada, ki bi državo vodila do prihodnjih volitev".

Tudi Oman ni naklonjen predčasnim volitvam, saj "kar se tiče gospodarske, in ne politične krize", ne bo prav nobenih sprememb. Prepričan je, da bi bila rešitev sestava vlade narodne enotnosti, "ki bi stvari speljala do konca". "Mislim, da mora biti toliko razumnosti v političnih strankah, da ne bodo države uničevale, kar se dogaja zdaj. Zdaj se preprosto uničuje državo," je pripomnil Oman.

Oman: Kdor hoče dobro prihodnji vladi, naj podpre reformo
Politična in gospodarska kriza sta povezani, saj če gospodarske ne bi bilo, bi imela vlada "bolj ali manj enostavno delo" in tudi do politične krize ne bi prišlo, je dejal Oman. Tako Hribarjeva kot Oman sta izpostavila pomen pokojninske reforme, ki da jo je treba sprejeti, pri tem pa je Oman, ki je prepričan, da bo na naslednjih volitvah verjetno zmagala opcija Janeza Janše, dejal: "Kdor hoče dobro tej vladi (Janševi op. a), naj glasuje za pokojninsko reformo, kakršno je predlagala Pahorjeva vlada, ker bo naslednja vlada sicer morala bolj rigorozno poseči v stvari, kot se to počne zdaj."

Na vprašanje, ali so Pahorjeve "grožnje", da bodo ukrepi v primeru padca reforme veliko bolj boleči, upravičene, je Oman pritrdil s "točno to".

Oman je izpostavil tudi predloge o spreminjanju ustave za lažjo izvedbo predčasnih volitev, kar je označil za "neresno početje". "Ustava je napisana tako, kot je, prav zato, da ne bi prepogosto prihajalo do takih stvari," je poudaril in dejal, da "če že hočejo predčasne volitve, je stvar silno preprosta". Predsednik vlade naj odstopi, nato pa postopek teče naprej, je prepričan Oman.

Medtem ko Oman kot novega mandatarja vidi Janeza Janšo, pa Spomenka Hribar omenja tudi Mitjo Gasparija. Oman se je pri tem dotaknil tudi dela opozicije in izpostavil svoje izkušnje iz leta 1992. "Ko so rušili Peterleta, sem dejal: Mi bomo v opoziciji, ampak se ne bomo ravnali po načelu, da čim slabše je, tem bolje za nas," je dejal.

Po pravi eksploziji pobud za reševanje politične blokade danes med političnimi strankami vlada tako rekoč popolno zatišje. Z izstopom Desusa iz vladne koalicije se ne ukvarja tako rekoč nihče več, saj se je teža političnega premišljevanja zdaj prestavila zlasti v Socialne demokrate in stranko Zares. Predsednik Zaresa Gregor Golobič je namreč koalicijskima partnerjema Borut Pahorju in Katarini Kresal predlagal, naj vsi trije odidejo iz vlade in iz parlamenta pred referendumom pomagajo vladi, ki bi v času do referenduma zaživela z novim mandatarjem in tudi sicer nekoliko spremenjeno podobo. Za radijske Dogodke in odmeve je dogajanje komentiral Tomaž Celestina.
Gregor Golobič je svojima kolegoma povedal, naj premišljujeta do petka, vendar sta precej jasen odgovor Katarine Kresal in popolnoma jasen Boruta Pahorja že dala vedeti, da ne namerava odstopiti, ampak se bojevati do referenduma, po njem pa karte - če bo treba - premešati na novo. Premišljevanje se je zato preselilo v Zares. V stranki naj bi preigravali dva scenarija in z enim izmed njiju naj bi v javnost predvidoma prišli že v petek. Prvi scenarij je očiten. Gre za odhod stranke iz vladne koalicije, kar bi najverjetneje prej ali slej privedlo do predčasnih volitev. Vlada namreč s 33 glasovi v parlamentu nima česa početi. Po drugem scenariju pa naj bi se umaknil samo Gregor Golobič, drugi strankini ministri pa bi delovali naprej; če bi bilo med njimi seveda dovolj pripravljenosti za tako delo. Med Zaresovimi ministri je lahko v zadnjem času zelo nezadovoljna vsaj Darja Radič, dvome Irme Pavlinič Krebs pa vlada pozna že nekaj časa. Globina Zaresovega umika naj bi torej predvidoma bila znana v petek. Seveda pa je v vseh teh preračunih treba upoštevati največjo neznanko, to je Borut Pahor. Po njegovi včerajšnji pisni izjavi in tudi siceršnjih nastopih je jasno, da se položaju predsednika vlade zlasti v času pred referendumom o pokojninski reformi ne namerava odreči. Nadaljevanje Pahorjeve in vladne zgodbe se tako lahko prestavi v čas po referendumu, mogoč pa je tudi za zdaj še najmanj verjeten scenarij, in sicer da bi imel Borut Pahor vseh pritiskov dovolj in bi preprosto sprejel Janševo ponudbo, po kateri naj bi SD in SDS z razpustitvijo parlamenta državo pripeljala do predčasnih volitev. SD bi v tem primeru skoraj gotovo ostala edina jasno profilirana levosredinska vlada v parlamentu, razmerje moči pa bi lahko pripeljalo do velike koalicije SD-SDS, o kateri se je tako veliko šušljalo že okrog prejšnjih volitev. Projekt, ki ja Gregor Golobič sprožil včeraj, to je očitno projekt iskanja novega mandatarja oziroma nekoga, ki bi lahko pred rednimi volitvami rešil levico, projekt, v katerem naj bi bil po nekaterih neuradnih informacijah vključen tudi predsednik države Danilo Türk, česar sicer v njegovem uradu ne komentirajo, bi tako padel v vodo.

Predčasne volitve bi nam vzele preveč časa, nam pa se mudi urejati stvari.

Spomenka Hribar

Kdor hoče dobro prihodnji vladi, naj glasuje za pokojninsko reformo, kakršno je predlagala Pahorjeva vlada, ker bo naslednja vlada sicer morala bolj rigorozno poseči v stvari, kot se to počne zdaj.

Ivan Oman
Politična kriza v očeh uglednih Slovencev
Kam sedaj?