Minister za infrastrukturo in prostor je svojo plat zgodbe sodelovanja podjetja Lastinski z Darsom, s katerim to sicer ni podaljšalo pogodbe, predstavil poslanski skupini stranke DL, v ministrsko kvoto katere spada. Srečal se je tudi z izvršilnim odborom DL-ja.
Po sestanku je vodja poslanske skupine stranke Rihard Braniselj dejal, da uživa Omerzel polno podporo poslanske skupine in izvršnega odbora stranke. V stranki verjamejo, da bo ta mandat dobro izpeljal in celo, da bo Omerzel eden najboljših ministrov s področja infrastrukture, zato želijo, da na tem mestu vztraja.
Braniselj meni, da premierka ne bo zamenjala Omerzela, a v stranki ne želijo špekulirati, kaj se bo zgodilo, če bo Alenka Bratušek to vseeno želela storiti.
Minister s tarčo na hrbtu
Omerzel pa pravi, da obstaja milijarda razlogov za napade nanj. "Zelo resno ozadje obstaja za tem, zakaj me nekateri ne želijo videti na položaju ministra. Tu ni ne levih ne desnih, tu ne gre za nikakršno politično opredelitev. Govorimo o denarju. Gre za borbo za denar," je za medije povedal Omerzel.
Kot konkreten primer pritiskov nanj je navedel predsednika uprave Darsa Matjaža Kneza. "Konkretno gospod Knez je tisti, ki si na moč želi, da minister Omerzel ne bi bil več minister," je zatrdil. Knez naj bi bil po Omerzelovih besedah odgovoren za več nepravilnosti. Pri tem je omenil razpis za elektronsko cestninjenje, ki da je bil prirejen za enega ponudnika.
"Govorimo o ponudbi, ki znaša 230 milijonov evrov. Imamo pa tudi nepravilnosti pri tunelu Markovec in pri podiranju cestninskih postaj. In to so samo tri nepravilnosti, ki se dogajajo na Darsu," je Omerzel povedal za TV Slovenija. Knezu je še očital, da je nepravilno zaposloval. Knez je v odzivu za TV Slovenija dejal, da ga te izjave presenečajo in da kot predsednik uprave Darsa ne more vplivati na "(ne)imenovanje" Omerzela.
O svojem podjetju molčal
Minister pa trdi, da si ga želijo zrušiti tudi v drugih krogih ter da si mnogi iz energetskega področja in "tisti okoli projekta drugi tir" želijo njegovega odhoda. Za Pop TV je izpostavil lokalna elektro podjetja, ki da si jih je želel združiti, zbiti njihove zaslužke in posledično račune uporabnikov.
Omerzel je napovedal, da se ne bo vdal, saj da se ti napadi dogajajo z razlogom. "Minister sem zato, da vse te zadeve razčistim. Ne bom popustil pod pritiski," je zagotovil. Sicer pa ni želel odgovoriti na nobeno vprašanje o poslovanju njegovega podjetja, niti glede števila zaposlenih. Vse podatke glede podjetja bo, kot zagotavlja, pojasnil prihodnjič.
S predsednico vlade pa se namerava pogovoriti še ta teden. "Zelo korekten odgovor je dala, da se bo pogovorila z mano, da me bo poslušala, torej mi bo dala priložnost, da pojasnim svoj del zgodbe. Na osnovi tega je pa zelo jasno rekla - se bom odločila ali pa se bo minister sam odločil," je pojasnil Omerzel.
Omerzelu grozijo z interpelacijo
V vodilni opozicijski stranki SDS-u so prepričani, da je Omerzel o konfliktu interesov pri poslih svojega podjetja z Darsom le zavajal javnost, saj naj bi se poslu odpovedal zgolj zato, ker je zadeva prišla v javnost.
SDS pričakuje ukrepanje premierke Alenke Bratušek, sicer napoveduje vložitev interpelacije. "Postavlja se tudi vprašanje formalnopravne prekinitve tega posla, ne da bi zato nastala škoda Darsu. Verjetno bo ministrovo podjetje zdaj ravnalo v smeri prenosa licence na drugo podjetje, ali bo celo predlagalo neposreden podpis pogodbe z nosilcem licence, plačila zase pa uredilo drugače, vse zato, da bi se v javnosti ustvaril vtis o tem, da ministrovo podjetje s tem poslom nima nič več," menijo v SDS-u.
Opozorili so tudi, da opravljanje javne funkcije, še posebej v funkciji ministra, zahteva visoko stopnjo integritete. "Prepletanje zasebno-javnih poslov to integriteto bistveno zmanjšuje, zavajanje ali celo laganje javnosti (ko te dobijo) pa jo izničuje. Minister brez integritete ne more biti branilec javnega interesa, je samo lutka v rokah različnih lobijev," še dodajo v SDS-u.
Med "grehi" ministra Omerzela navajajo tudi razpis za izdelavo avtomobilskih tablic, kjer je bil izbran dobavitelj s ponudbo, vredno skoraj 13 milijonov evrov, čeprav je bila konkurenčna ponudba za pol nižja, vendar je bila izločena zaradi formalnosti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje