Proračun za leto 2025 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekaj sprememb.
"Obdobje, v katerem sta se pripravljala, so zaznamovale zaostrene geopolitične, gospodarske in varnostne razmere ter popoplavna obnova," je v uvodnih predstavitvah obeh predlogov v DZ-ju povedal minister za finance Klemen Boštjančič. Pri pripravi predloga sprememb proračuna za leto 2025 in dopolnjenega predloga proračuna za leto 2026 so po njegovih besedah upoštevali srednjeročni fiskalno-strukturni načrt države zaradi ponovne vzpostavitve fiskalnih pravil, jesensko napoved gospodarskih gibanj Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, zakonske in druge obveznosti ter prednostne naloge iz načrta za okrevanje in odpornost, evropske kohezijske politike in porabe drugih sredstev EU-ja.
Za leto 2025 se proračunski prihodki povečujejo za 4,6 odstotka, na 15,2 milijarde evrov, odhodki pa za osem odstotkov, na 17,1 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj bo znašal 1,9 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka BDP-ja. V letu 2026 vlada pričakuje 15,9 milijarde evrov prihodkov ali 4,5 odstotka več, odhodkov pa bo za skupaj 17,1 milijarde evrov. Proračunska poraba bo za 1,2 milijarde evrov višja od prihodkov, kar v deležu BDP-ja pomeni 1,6 odstotka, je povzel.
Višje prihodke prihodnje leto načrtujejo predvsem na podlagi višjih davčnih prihodkov, in sicer od davka od dohodkov pravnih oseb, davka na premoženje oz. davka na bilančno vsoto bank, trošarin ter od drugih davkov na blago in storitev. Načrtovana dohodnina ostaja približno enaka, skladno z dogovorom s socialnimi partnerji se načrtuje uskladitev olajšav za lestvice za odmero dohodnine, kar pomeni nekaj več kot 100 milijonov evrov izpada na tej postavki. Nedavčni prihodki so načrtovani približno na enaki ravni kot v sprejetem proračunu za leto 2025, kapitalski prihodki, donacije, transferni prihodki in prihodki od prejetih sredstev iz proračuna EU-ja so načrtovani nekoliko nižje.
V letu 2026 se zvišujejo davčni prihodki zaradi davka na dodano vrednost, dohodnine, predvsem zaradi akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki je v največji meri odvisna od gibanja mase plač. Minister je izpostavil uveljavitev zakona o dolgotrajni oskrbi z julijem 2025. Ta prinaša obvezni prispevek, ki ga bodo plačevali tako delodajalci kot delojemalci in upokojenci. Prihodki proračuna bodo zato po njegovih besedah nižji za 30 milijonov evrov.
Prenova plačnega sistema, dodatna sredstva za štipendije mladih učiteljev
Pri odhodkih v letu 2025 je Boštjančič naštel tudi več sredstev za plače in prispevke neposrednih uporabnikov proračuna, na kar vplivajo učinki plačne reforme in odprave plačnih nesorazmerij ter napredovanj v letošnjem letu. Pri tem je omenil "največjo prenovo plačnega sistema v javnem sektorju v zadnjih 15 letih". Med izdatki je izpostavil še sredstva za vzdrževanje železniške in cestne infrastrukture ter opremljanje enot vojske.
Minister je povedal, da stroški obresti postopoma naraščajo. Naštel je še rezerve, pri čemer se bo največji delež namenil za izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost ter za sklad za obnovo po lanski ujmi, subvencije za podjetja, transferje za posameznike, pri čemer gre največ sredstev za zagotavljanje socialne varnosti, transferje za občine in transferje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje.
Pri odhodkih za 2026 je minister izpostavil dodatna sredstva za štipendije za pedagoške poklice z namenom, da bo mogoče povečati število razpisanih štipendij s 100 na 300 ter s tem motivirati mlade za odločitev za učiteljski poklic zaradi pomanjkanja učiteljev. Med drugim se načrtuje rast odhodkov predvsem zaradi stroškov plač, varnostne rezerve in sredstva za popoplavno obnovo. Z občinami je dogovorjena višina povprečnine, ki je za leto 2025 določena pri 771,33 evra in za leto 2026 pri 775,29 evra, je spomnil.
V računu financiranja se v letu 2025 načrtuje 2,8 milijarde evrov odplačil dolga, v letu 2026 pa 3,1 milijarde evrov. Za financiranje načrtovanega primanjkljaja iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter za odplačilo dolga je potrebna v letu 2025 bruto zadolžitev 4,6 milijarde evrov, v letu 2026 pa 4,3 milijarde evrov. Pomemben vir financiranja je tudi 11 proračunskih skladov, je sklenil finančni minister.
V opoziciji bi pričakovali večjo previdnost pri proračunskem načrtovanju
V opoziciji so do predloga proračunov za prihodnji dve leti kritični. Poslanec SDS-a Rado Gladek je opozoril, da živimo v nepredvidljivih časih. Skoraj dnevno beremo o težavah v naših največjih gospodarskih partnericah, ki se odražajo tudi pri nas z odpuščanji, selitvijo proizvodnje v države s prijaznejšim davčnim okoljem in zapiranjem podjetij, je dejal. Ker je več institucij v zadnjem času znižalo napovedi za Slovenijo, bi pričakoval, da bo vlada previdnejša pri načrtovanju tako prihodkov kot odhodkov. "Tako pa smo pred sprejetjem dveh rekordnih proračunov," je dejal.
"Kljub rekordnim številkam pa menimo, da vlada načrtuje porabo davkoplačevalskega denarja predvsem za mehke vsebine, ki so povezane z agendo Levice, pozablja pa na ljudi, varnost in projekte za razvoj Slovenije," je dejal Gladek. Proračunski dokumenti so po njegovih besedah slabi. "Proračuna sta nerazvojno naravnana, netransparentna in prikrivata številke ter dajeta možnost za ponovno netransparentno porabo davkoplačevalskega denarja, ki je stalnica te vlade," je dejal ter kot primer navedel "nakup podrtije na Litijski in računalnikov, ki še vedno ležijo v skladišču".
"Za leto 2025 imamo kar nekaj težav," je o predlogu proračuna dejal Tomaž Lisec (SDS). Kot je dodal, bomo po zaključku leta 2025 prepozno ugotovili, da je bil proračun vsaj pri prihodkih preveč optimističen, reform pa ne bo.
Tudi Andrej Hoivik (SDS) je vprašal, kje so reforme. "Kje je reforma zdravstva? Kje je reforma pokojnin? In kje je reforma plač v javnem sektorju," je zahteval. Prejšnji teden podpisane kolektivne pogodbe, ki so podlaga za prenovo plačnega sistema, po njegovih besedah niso reforma, pač pa le povišanje nominalne vrednosti plač. "Gospodarstvo ostaja na istem, plačnih nesorazmerij pa večinoma niste odpravili," je nagovoril koalicijo.
Tudi Jožef Horvat iz NSi-ja je omenil negotove geopolitične razmere in dejal, da lahko močno udarijo tudi Slovenijo, kar bi morala pametna politika predvideti, kolikor je mogoče. Ob tem je obžaloval, da je Slovenija na lestvici konkurenčnosti v zadnjih dveh letih, ko je na oblasti aktualna vlada, skupaj nazadovala za osem mest. V času vladajoče koalicije so bili sprejeti zakoni, ki bodo gospodarstvo in davkoplačevalce do leta 2028 obremenili z dodatnimi 7,5 milijarde evrov, je dejal Horvat in dodal, da v NSi-ju proračunov ne bodo podprli. V obdobju po pandemiji je slovensko gospodarstvo hitro okrevalo, v zadnjih dveh letih pa smo izgubili pridobljeno prednost, je obžaloval.
Koalicija proračun podpira, v Levici zaskrbljeni zaradi obrambnih izdatkov
Kljub zaostrenim razmeram je vlada vse prioritetne naloge uspešno vključila v proračun za prihodnji dve leti, pa je bila zadovoljna poslanka koalicijske stranke Svoboda Andreja Kert. Te prioritete so ukrepi za krepitev gospodarstva, zdravstva, znanja, inovacij, področja varnosti ter stanovanjske in podnebne politike. Nadaljevala se bo tudi obsežna in zahtevna obnova po uničujočih poplavah avgusta lani, je naštela.
Pohvalila je tudi načrtovane investicije in ugotovila, da so proračunski dokumenti razvojno naravnani, hkrati pa puščajo prostor za ukrepanje vlade v primeru morebitne dodatne zaostritve že zdaj sicer zelo zahtevnih razmer. Iz njih veje razumni optimizem, je dejala o proračunih in dodala: "Energetsko krizo smo uspešno obvladali, vlada se je rekordno hitro in učinkovito lotila odpravljanja posledic poplav. Oboje pa je zagotovilo prepričljiv razlog za optimistični pogled v prihodnost."
Tudi po mnenju poslanca SD-ja Soniboja Knežaka sta proračuna vredna podpore. Res se je poraba še pred leti vrtela okoli 10 milijard evrov in so številke, o katerih se danes pogovarjajo, res visoke, vendar pa imajo po njegovih besedah pomembne in resne posledice za ljudi in državo. "V prihodnjih letih se bo nadaljevalo izvajanje že zastavljenih projektov in ciljev, na primer iz programa ukrepov načrta za okrevanje in odpornost po epidemiji, končuje pa se tudi evropska finančna perspektiva," je napovedal. V SD-ju bodo proračuna podprli tudi zato, ker po najboljših močeh upoštevata, da razvijamo odpornost proti vsem mogočim šokom, je še dejal Knežak.
Rastejo tudi prihodki, pa je povedal Milan Jakopovič iz Levice. Zaradi rasti gospodarske aktivnosti je v proračunih za leto 2025 in 2026 napovedana rast prihodkov od davka na dodano vrednost, višji bodo tudi prihodki od dohodnine ter davka od dohodkov pravnih oseb, je naštel. Prihodki bodo višji tudi zaradi nekaterih začasnih dajatev, ki jih je uvedel zakon o obnovi po lanskih poplavah. Zelo skrb vzbujajoče pa se zdi Jakopoviču načrtovano povečanje izdatkov za obrambo. To sledi trendu zadnjih nekaj let, sploh glede nakupa orožja in podporne opreme, je dejal in dodal, da pri tem sledimo zavezam zveze Nato, kar pa je vse prej kot obrambna zaveza.
Andreja Rajbenšu (Svoboda) je zatrdila, da se pogovarjajo o strateško oblikovanem in vzdržnem proračunu, ki sledi fiskalnim omejitvam. Prioritete so zdravstvo, znanje in investicije, pa tudi varnost in odpornost, je povedala. Kot je dodala, proračun za leto 2025 zagotavlja uravnotežen razvoj ključnih sektorjev in odraža zavezanost k napredku in blaginji.
Juriju Lepu (Svoboda) se rast odhodkov prek 17 milijard evrov ne zdi nič nenavadnega. "Vsako leto se bodo prihodki in odhodki pač zviševali," je dejal in dodal, da se veliko denarja namenja za investicije, pa tudi sicer je proračun razvojno naravnan.
V opoziciji si za številne programe želijo več sredstev, kot je predvidela vlada. Poslanci SDS-a in NSi-ja so tako k načrtovani proračunski porabi v letu 2025 vložili 61 dopolnil, s katerimi bi sredstva prerazporedili na programe, ki se jim zdijo zapostavljeni.
Velik del dopolnil opozicije se nanaša na infrastrukturne projekte. Gladek je povedal, da želijo z njimi zagotoviti sredstva za izvedljive projekte v prihodnjih letih. Dopolnila se nanašajo na prepotrebne rekonstrukcije cest in dograditve infrastrukture, ki bi omogočala nadaljnji razvoj krajev in gospodarstva ter varnost ljudi v prometu, je dejal.
Dvomi o visokih prihodkih proračuna
Tomažu Liscu (SDS) se zdijo načrtovani prihodki v letu 2026, predvsem davčni, preveč optimistični. Vlada jih je tako visoko verjetno določila, ker bo leto 2026 volilno, je dejal in dodal: "Verjamem, da bo slej ko prej sledil rebalans."
"Verjetno se lahko strinjamo, da bo proračun za leto 2026 v večini upravljala neka druga vlada," je prav tako dejal Rado Gladek (SDS).
Tudi Andrej Hoivik (SDS) meni, da bo danes obravnavani proračun še deležen sprememb. "Rebalans bo naredila desnosredinska vlada, ki bo izvoljena od ljudi, in ne uličnega aktivizma," je dejal. Sicer pa je o proračunu za leto 2026 dejal, da imajo ljudje dovolj dodatnih davkov, kakršen je denimo prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga bodo morali takrat plačevati tako delodajalci in delojemalci kot upokojenci.
Jožef Horvat (NSi) je opozoril, da nimamo ukrepov, ki bi opazneje zvišali dodano vrednost in jo približali evropskemu povprečju. Finančno ministrstvo do leta 2028 načrtuje zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja za okoli milijardo evrov, tekoča proračunska poraba pa se bo v tem obdobju povečala za 27,5 odstotka, je dejal in dodal, da bo morala vlada verjetno še povečati davčne obremenitve.
Poslanci koalicije so ugotavljali, da predlog odraža prioritete koalicije. Pomembno je, da več sredstev namenjamo za štipendije za pedagoške poklice, da bomo še naprej pet odstotkov BDP-ja namenjali za investicije, da bomo za stanovanjsko politiko tudi v letu 2026 zagotovili 100 milijonov evrov, da bodo občine deležne dviga povprečnine, je naštevala Andreja Kert (Svoboda).
Proračun je po njenih besedah sestavljen uravnoteženo s pogledom v prihodnost. Upošteva tudi fiskalne omejitve, ki se po štirih letih znova vračajo, je še pojasnila, zakaj ga bo podprla.
Glasovanje na dnevnem redu v sredo
Glasovanje je napovedano v sredo, pred tem bodo imeli poslanci na dnevnem redu še predlog proračuna za leto 2026, predlog zakona o izvajanju obeh proračunov in predlog sprememb odloka o zgornji meji porabe javnih blagajn do leta 2027.
Še pred proračunskimi dokumenti so poslanci po nujnem postopku obravnavali predlog novele zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki predvideva neposredno financiranje zadnjih faz predkliničnega in kliničnega razvoja zdravil sirote s sredstvi državnega proračuna. S tem bi se lahko omogočilo sofinanciranje razvoja zdravila, ki ga potrebuje deček Urban, za katerega je javnost zbirala sredstva.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje