Preiskovalna komisija DZ-ja, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v delo policije in drugih organov, je v torek vnovič zasedala. Na dnevnem redu sicer za javnost zaprte seje je bil dogovor o nadaljnjem delu, še pred začetkom seje pa sta člana komisije iz vrst opozicije Vida Čadonič Špelič (NSi) in Andrej Poglajen (SDS) podala vnovično zahtevo za zaslišanje predsednika vlade Roberta Goloba na seji preiskovalne komisije, je na današnji novinarski konferenci v DZ-ju sporočil Poglajen.

Kljub podani zahtevi pa na torkovi seji o tem po njegovih besedah niso spregovorili, ob čemer poslanec SDS-a predsedniku komisije Alešu Rezarju (Svoboda) očita onemogočanje dela preiskovalne komisije in odkrivanja dejanskega stanja, pa tudi "eklatantno kršenje zakonodaje in poslovnika" in zlorabo položaja. Rezar se medtem na prošnje novinarjev za odziv za zdaj ni odzval.

Sorodna novica Rezar: Predsednik komisije določa vrstni red zaslišanj, ne opozicija. NSi: Naj Rezar začne delati.

Poglajen je spomnil tudi na poslovnik parlamentarne preiskave, ki med drugim določa, da mora preiskovalna komisija opraviti preiskovalna dejanja, obvestiti javnost o opravljenih pripravljalnih preiskovalnih dejanjih, postaviti vprašanja državnim organom v povezavi s parlamentarno preiskavo ter sprejeti in izvesti dokaze, če to zahteva najmanj tretjina članov preiskovalne komisije.

Opozicijski člani so zahtevo prvič podali leta 2023

Hkrati je izpostavil, da so opozicijski člani komisije zahtevo za zaslišanje premierja prvič podali leta 2023, do danes pa se to ni zgodilo. Medtem pa je DZ na začetku letošnjega leta sprejel vmesno poročilo o delu komisije, v katerem ta med drugim premierja razbremenjuje očitkov o vplivanju na datum aretacije ruskih vohunov. "V tem poročilu je predsednik komisije Rezar Roberta Goloba opral vse krivde na področju vmešavanja v delo policije pri aretaciji ruskih vohunov, po drugi strani pa v poročilu ni nobene točke, ki bi Roberta Goloba oprala krivde, kar se tiče samega vmešavanja v delo policije," je poudaril Poglajen.

V SDS-u menijo, da mora preiskovalna komisija na tem področju svoje delo še opraviti, tudi ob premierjevih izjavah o "očiščenju policije janšistov", zato vztrajajo pri zaslišanju predsednika vlade.

Ob nedavnih razkritjih o dopustovanju premierja Goloba pri poslovnežu Tomažu Subotiču, ki ga je vlada imenovala v sveta dveh zdravstvenih zavodov, pa je Poglajen pripomnil še, da so afere postale stalnice mandata vlade Roberta Goloba. "V SDS-u upamo, da se bo ta mandat, ta fiasko čim hitreje končal," je sklenil.

Rezar: Zahtevo SDS-a razumem kot poskus postopkovnega oviranja preiskave

Rezar medtem vztraja pri svojem, v odzivu za STA je znova izpostavil, da je bila zgodba s preiskavo ruskih vohunov in domnevnim vplivanjem predsednika vlade zaključena s sprejetjem vmesnega poročila, zdaj pa bo komisija nadaljevala delo s preiskavo domnevnih zlorab urada za preprečevanje pranja denarja v času, ko je tega vodil Damjan Žugelj.

"Zahtevo SDS-a razumem kot poskus postopkovnega oviranja preiskave domneve zlorabe urada za preprečevanje pranja denarja in kot preusmerjanje pozornosti od odgovornosti, ki jo za to zlorabo nosijo takrat vladajoča stranka SDS in njeni člani, ki so opravljali ključne funkcije v uradu," je navedel Rezar. Kot je še zatrdil, bo vztrajal, da "skrbno načrtovani postopkovni manevri SDS-a" ne bodo ustavili preiskave.

Poglajen je sicer danes spomnil tudi na poslovnik parlamentarne preiskave, ki med drugim določa, da mora preiskovalna komisija opraviti preiskovalna dejanja, obvestiti javnost o opravljenih pripravljalnih preiskovalnih dejanjih, postaviti vprašanja državnim organom v povezavi s parlamentarno preiskavo ter sprejeti in izvesti dokaze, če to zahteva najmanj tretjina članov preiskovalne komisije.