Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so za TV Slovenija pojasnili, zakaj so oktobrsko sejo, na kateri so bili predvideni razgovori s premierjem Robertom Golobom in drugimi pričami, morali prestaviti. Premier Golob se je sicer nameraval udeležiti seje KPK-ja, a se je nato več drugih prič opravičilo, njegov pooblaščenec pa je tudi predložil obsežno dokumentacijo, ki jo mora KPK preučiti, preden nadaljuje razgovore.
"Seja je prestavljena, ker so nekatere izmed prič opravičile udeležbo in ker je pooblaščenec obravnavane osebe, ki je sicer potrdil udeležbo na razgovoru, posredoval obsežno dokumentacijo, iz katere izhajajo nova dejstva in dokazi. Te je treba podrobno preučiti, zato da bodo razgovori z obravnavano osebo in pričami opravljeni celovito in v interesu hitrega zaključka postopka preiskave," so pojasnili na KPK-ju, ki zoper premierja Goloba vodi preiskavo zaradi sumov kršitve integritete v povezavi s prijavo o domnevnem nedovoljenem izvajanju pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar.
Kot so zapisali v odgovoru na KPK-ju, je poleg posredovanja novih dokazov Golobov pooblaščenec na Upravno sodišče RS vložil tudi tožbo na sklep, s katero mu je KPK omogočil vpogled v spis oz. dokumentacijo, in sicer zaradi prekritja določenih varovanih (osebnih) podatkov.
"Komisija bo po preučitvi dokazov določila nov datum za izvedbo razgovorov pred senatom, o tem pa obvestila tudi obravnavano osebo in priče. Hkrati bo sodišče zaprosila za prednostno obravnavo tožbe, saj odločitev v tej zadevi lahko vpliva na samo vsebino razgovorov, pravice obravnavane osebe v postopku," so zapisali.
Na KPK-ju so pojasnili še, da se obravnavane osebe praviloma razgovora udeležijo, saj lahko tako predstavijo svoj pogled in dejstva, prav tako imajo možnost z njimi soočiti priče.
Zdolšek: Predstavljamo drugo plat zgodbe
Pooblaščenec predsednika vlade Stojan Zdolšek je za STA potrdil, da je dokumentacijo in ustrezne dokazne predloge na KPK poslal teden dni prej, njene vsebine pa ne more komentirati. "Gre pa za to, da seveda predstavljamo drugo plat zgodbe, ki do zdaj še ni bila predstavljena," je dejal. Po njegovih besedah so bili šele zdaj seznanjeni z očitki "in zdaj je pravi čas in pravi organ, pred katerim to predstavljamo".
Takoj po tistem, ko je vložil omenjeno gradivo, je od KPK-ja prejel dokumentacijo, za katero je še dodatno zaprosil, saj je ugotovil, da je ni v glavnem spisu. "Tako da mislim, da bom še vložil določene predloge," je dejal.
Zdolšek: Tožba ni zavlačevanje
Hkrati je Zdolšek na upravno sodišče vložil tožbo na sklep, s katerim mu je KPK omogočil vpogled v spis oziroma dokumentacijo, in sicer zaradi prekritja določenih varovanih oz. osebnih podatkov. Kot je za STA pojasnil Zdolšek, je tožbo vložil, ker meni, da ne gre za varovane osebne podatke. "Gre za podatke, ki bi morali biti razkriti in bi bila tako mojemu varovancu omogočena pravica do izjave. Na ta način mu je ta pravica onemogočena," je prepričan. Tožba ne zadrži postopka pred KPK-jem, je poudaril Zdolšek, je pa res, da če bi bila izdana odločba KPK-ja in bi nato upravno sodišče ugodilo premierju, s tem KPK tvega, da bi bila njihova odločba nezakonita. Tako je "odvisno, kako se bo KPK odločil in kako je prepričana o svojem prav," je dodal Zdolšek.
Ne gre za zavlačevanje postopka, zatrjuje Zdolšek. "Tudi KPK, kolikor sem seznanjen, danes tega ne zatrjuje," je poudaril. Formalno po njegovem mnenju to niso bile ovire, da KPK danes ne bi mogel opraviti razgovora. "Datum je bil usklajen, mi smo se ga držali, vse preostalo, kar smo naredili, so pač naše pravice, in jaz sem kot odvetnik dolžan varovati pravice svojega varovanca," je dejal.
"Predsednik vlade je danes želel oz. bi prišel na pogovor, če ga KPK ne bi preklical. Kako in koliko časa bi se to današnje srečanje odvijalo, težko vem, vem pa, da prav kratko ne bi bilo," je dejal. Veseli ga, da KPK meni, da je treba preučiti vse poslano gradivo. "Verjetno bo še marsikaj treba preučevati v tem postopku," je sklenil premierjev odvetnik.
Avgusta 2024 sprejet sklep o nadaljevanju postopka
Na predvideni oktobrski seji je bil Golob sicer prvič povabljen na razgovor po tem, ko so na KPK-ju 22. avgusta 2024 sprejeli sklep o nadaljevanju postopka. "Prenehali so namreč vsi razlogi, zaradi katerih je moral KPK začasno prekiniti postopek, saj obravnavani osebi zaradi zadržkov specializiranega državnega tožilstva (SDT) ni mogla zagotoviti celovitega vpogleda v spis in s tem vseh procesnih pravic," so takrat pojasnili.
SDT je namreč 10. julija z dopisom obvestil KPK, da so prenehali razlogi, zaradi katerih bi dejavnosti komisije lahko škodovale interesom predkazenskega postopka. Z nastopom mandata nove namestnice predsednika KPK-ja Tine Divjak 1. avgusta pa je postal brezpredmeten tudi drugi razlog, zaradi katerega komisija ni mogla nadaljevati postopka preiskave. Pooblaščenec predsednika vlade je namreč zahteval izločitev nekdanjega namestnika predsednika KPK-ja Simona Savskega, ki pa mu je 31. julija tako ali tako prenehal mandat.
Ker je Golobov pooblaščenec na sodišču izpodbijal zavrnitev zahteve za izločitev, je bil namreč senat KPK-ja nesklepčen, saj se je iz obravnave zadeve že ob prejemu prijave izločil predsednik komisije Robert Šumi. Z novo namestnico predsednika KPK-ja je senat znova sklepčen, so dodali v sporočilu za javnost.
Senat KPK-ja v sestavi obeh namestnikov predsednika Davida Lapornika in Tine Divjak je tako na seji v sredo soglasno sprejel sklep o nadaljevanju postopka preiskave. Hkrati je sprejel sklep, da se Golobu omogoči vpogled v spis, torej v dokumentacijo, ki jo KPK vodi v tej zadevi. Oba sklepa in dokumentacijo je komisija z elektronskim vročanjem že posredovala premierjevemu pooblaščencu, zaradi interesa javnosti pa je s tem seznanila tudi javnost.
Bobnar: Golob je zahteval nedopustna ravnanja
Nekdanja notranja ministrica je očitke o političnih pritiskih na policijo KPK-ju naznanila decembra 2022, ko je tudi odstopila z mesta notranje ministrice. O pritiskih je nato oktobra 2023 spregovorila na zaslišanju pred preiskovalno komisijo DZ-ja, ki preiskuje nedopustno politično vmešavanje v delo policije in drugih pristojnih državnih organov. Pred komisijo je poudarila, da je bila deležna političnih pritiskov predsednika vlade Goloba, ki so pozneje vodili do njenega odstopa.
V skoraj uro in pol trajajoči predstavitvi svojega videnja tematike je Bobnar poudarila, da je predsednik vlade od nje zahteval ravnanja, v katera kot ministrica ni mogla privoliti. "Golob je od mene kot ministrice zahteval ravnanja, ki so bila nedopustna in nesprejemljiva, zato ker se je neposredno vmešaval v kadrovanje v policiji. Še celo več, zato da bi jaz ostala ministrica, bi moral nekdo izgubiti službo. V bistvu je izhajal iz stališča, da lahko to zahteva od mene zato, ker je on predsednik vlade, česar pa kot ministrica seveda nisem mogla sprejeti," je poudarila.
Med pričanjem je povedala tudi, da jo je na začetku novembra 2022 Golob na sestanku v prostorih vlade opozoril, da takratni v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav ni opravil svoje naloge glede čiščenja policije in da gre pri tem za izdajo, "ker ima okrog sebe določene ljudi".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje