Država in vse pristojne institucije morajo zato nemudoma sprejeti ukrepe za odpravo vseh, že leta v nebo vpijočih oblik kršenja človekovih pravic, ob mednarodnem dnevu človekovih pravic opozarja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in dodaja, da so v Sloveniji najpogosteje kršene človekove pravice tistih, ki si ne upajo, se ne morejo ali ne znajo postaviti zase.

Otroci, starejši, novodobni sužnji
"To so otroci, ki so jim pogosto kršene pravice, kot so pravica biti otrok, biti slišan, težave ob razvezah, pravice otrok s posebnimi potrebami. In potem je seveda tista populacija, ki živi od socialnih pomoči ali celo od dobrodelnosti humanitarnih organizacij in ki tudi zaradi tega izgublja dostojanstvo," pravi varuhinja.

Pomoč pogosto iščejo starejši, ki imajo nizke pokojnine in težave z zdravjem. Na vrata varuhinje pa trkajo tudi novodobni sužnji, ki delajo v človeka nevrednih razmerah in ki z nizko plačo ne morejo preživeti.

Neenakosti postajajo vedno bolj sprejemljive. Ljudje pa se morajo s težavami, kot je revščina, spopadati sami, ugotavlja Vesna Leskošek s fakultete za socialno delo: "Revščina je nepotreben družbeni pojav. Nikomur, ki živi v revščini, to ne bi bilo treba, če bi država v duhu dobrega upravljanja in pravičnosti svojo vlogo razumela kot vlogo nekoga, ki mora skrbeti zgolj in samo za blaginjo ljudi."

Vera v človekove pravice upada
Mnogi, ki so se znašli na robu, so izgubili upanje. Vera v vrednote človekovih pravic je v zadnjem času zato močno upadla, kar je po besedah Neže Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta alarmantno: "Mislim, da bi se morali predstavniki oblasti resno zamisliti nad tem, kakšno družbo ustvarjamo, koliko je solidarna in koliko se ta solidarnost tudi spodbuja. Gospodarska rast ne sme biti edina mantra, mantra mora postati tudi enakost."

Sovražni govor ni enako kot svoboda govora
Letošnji mednarodni dan človekovih pravic poteka pod geslom: Poskrbi za pravice sočloveka - zdaj! Spoštovanje človekovih pravic je v interesu vseh, je opozoril generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun. Generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland pa je spomnil, da ne gre mešati sovražnega govora s pravico do svobode govora, saj je sovražni govor zloraba svobode govora.

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je 10. decembra 1948 sprejela splošno deklaracijo človekovih pravic, zato je ta dan razglašen za mednarodni dan človekovih pravic.