Kot je v odgovoru na poslanski vprašanji predsednika SLS-a Radovana Žerjava in predsednika SNS-a Zmaga Jelinčiča glede arbitražnega sporazuma s Hrvaško pred poslanci zatrdil Pahor, ima vsa "ustrezna obvestila ZDA", da niso bile priča enostranski izjavi Hrvaške v procesu ratifikacije arbitražnega sporazuma. Tudi švedsko predsedstvo EU-ja, ki je bilo uradna priča podpisu arbitražnega sporazuma, ni bilo priča omenjeni izjavi, je spomnil Pahor.

Enostranske izjave nimajo pravnega učinka
Kot je še pojasnil premier, je bistveno to, da arbitražnemu sporazumu ob podpisu ni bila priložena nobena enostranska izjava, nobena rezervacija. Tako Hrvaška kot tudi Slovenija pa imata v procesu ratifikacije sporazuma pravico sprejemati tovrstne izjave. A tisto, kar šteje, je besedilo sporazuma, enostranske izjave nimajo pravnega učinka, je zatrdil.

Glede napovedane ustavne presoje sporazuma je premier zatrdil, da bi vlada arbitražni sporazum v presojo ustavnemu sodišču posredovala zgolj zato, da odpravi morebitna vprašanja in dvome, ki bi se utegnili odpreti pozneje v razpravi, ne pa zato, ker bi sama kakor koli dvomila o skladnosti sporazuma z ustavo ali bi se želela izogniti odgovornosti zanj.

Če državni zbor želi referendum, naj to stori še pred ratifikacijo
Glede razprav o razpisu ali predhodnega posvetovalnega ali naknadnega zakonodajnega referenduma o arbitražnem sporazumu je Pahor ponovil, da s tem nikakor ne kupčuje. Ker se je o referendumu že toliko govorilo, je bilo treba zavzeti stališče: če bo državni zbor že sprejel odločitev za razpis referenduma, je bolje, da to stori še pred ratifikacijo sporazuma. A če bi se dogovorili, da referendum ni potreben, bi vlada to najraje videla, je dodal.

O morebitnem referendumskem vprašanju je Pahor danes poudaril, da se zavzema za vprašanje, ki bi bilo čim bolj podobno vprašanju na morebitnem naknadnem zakonodajnem referendumu - da bi se ljudi vprašalo, ali se strinjajo s podpisom oz. ratifikacijo arbitražnega sporazuma.

Konsenza niti ni o presečnem datumu
Glede doseganja konsenza je Pahor odvrnil, da tega v slovenski politiki očitno ni mogoče doseči. Soglasja namreč ni že glede tako bistvenega elementa, kot je presečni datum oziroma datum, na osnovi katerega naj se določa meja s Hrvaško. Medtem ko namreč večina vztraja, da je to leto 1991, je Jelinčič mnenja, da je to leto 1918.

Najprej zapreti vprašanje, ki že leta obremenjuje meddržavne odnose
Kot je še zatrdil, je imel pri reševanju spora glede meje jasno hierarhijo ciljev: na vrhu je bilo doseči pravično rešitev meje s Hrvaško in zapreti vprašanje, ki že leta obremenjuje odnose med državama, ter odpreti pot za večji politični in gospodarski vpliv Slovenije na Zahodnem Balkanu. Vsi drugi cilji so bili bolj kratkoročni in temu podrejeni.