Kot je dejal Pahor, moramo biti na to ponosni. Ob tem je izrekel hvaležnost in veliko občudovanje za žrtvovanje, ki so ga zato, da smo Slovenci ostali svoboden narod, v petih letih surove preizkušnje sredi prejšnjega stoletja v času druge svetovne vojne dali na oltar domovine partizani in tisti, ki so z njimi sodelovali.

Po predsednikovih besedah brez upora proti okupatorju in priboritve svobode pet let pozneje Slovenci čez pol stoletja ne bi mogli tako enotno ustanoviti neodvisne in suverene države.

Poudaril je, da vsi mi nismo samo otroci naših staršev, ampak tudi starši naših otrok. "Bremena ene narodne pomiritve in pozneje sprave zaradi dnevnopolitičnih ali drugih razlogov ne moremo in ne smemo prenesti na ramena naših otrok," je dejal Pahor, ki je zbrane nagovoril tudi kot oče 17-letnega gimnazijca.

Pahor: Sovraštvu v naši državi je treba narediti konec
Pojasnil je, da ko govori o spravi, ne govori o tem, da bomo z matematično natančnostjo po sredi povlekli resnico med dvema pogledoma na polpreteklo zgodovino. Na polpreteklo zgodovino moramo po Pahorjevih besedah gledati v duhu strpnosti in sožitja. Meni tudi, da je treba sovraštvu v naši državi narediti konec in da kot starši naših otrok ne smemo zastrupljati s srditim in sovražnim govorom.

Dodal je še, da se mora politika v prihodnje osredotočiti na stvari, ki so Slovencem skupne, in da moramo storiti vse, da bo Slovenija domovina ena, ker dveh nimamo, ena za vse.

Predsednik republike je ob robu slovesnosti položil venec ob spomenik žrtvam fašizma iz Topolšice 1941-1945. V okviru slovesnosti pa so v Topolšici odprli tudi prenovljeno spominsko sobo Muzeja Velenje, posvečeno podpisu delne nemške kapitulacije.

Aleksander Löhr je podpisal kapitulacijo v Topolšici
Poveljnik nemške armadne skupine E generalpolkovnik Aleksander Löhr je kapitulacijo nemških sil za jugovzhodno Evropo v štabu četrte operativne cone po celodnevnih pogajanjih 9. maja leta 1945 podpisal prav v Topolšici. Čeprav so 9. maja v Ljubljano vkorakale enote 29. hercegovske divizije in 7. korpusa slovenske partizanske vojske, se vojna takrat v Sloveniji še ni končala, saj so spopadi potekali še v naslednjem tednu. Zadnji boji so potekali 15. maja na Poljani na Koroškem.