"Lahko rečem, da je bila druga svetovna vojna tudi boj med dobrim in zlim. A dobro je na koncu premagalo zlo in v prvih dneh maja 1945, po šestih letih krvavenja in grozot, umrlih ljudi in požganih domov, se je morija, ki ji v zgodovini ni bilo enake, dokončno zaključila. In evropsko celino je končno in v vsej polnosti objela svoboda," se je ozrl na veselje pred sedmimi desetletji.

Ob tem je spomnil, da je bilo zavedanje, kako dragocena je svoboda, med Slovenci in Slovenkami prisotno že mnogo pred začetkom druge svetovne vojne. Trpko izkušnjo o življenju brez pravice do svobodnega izražanja in svobode delovanja so najprej občutili naši primorski rojaki, ki so po krivični rapalski meji ostali odrezani od matične domovine, nevihta grozodejstev pa se ni ustavila samo nad Primorci, ampak se je po napadu sil osi 6. aprila 1941 razlila čez celotno slovensko narodno telo. Drugo svetovno vojno smo Slovenci doživeli v vseh njenih razsežnostih: okupacijo z najhujšimi oblikami nasilja in razkosanje narodnega ozemlja.

"Ogroženost domovine je klicala k odporu, fantje in dekleta pa so se klicu domovine odzvali. Pri tem niso omahovali. Vedeli so namreč, da svoboda in preživetje slovenskega naroda ostane ali pade z njimi. Zato so zapustili domove in odšli v gozdove ter se pridružili partizanskemu gibanju. Za domovino in njeno preživetje so bili pripravljeni plačati tudi najvišjo ceno – dati lastno življenje," je pogum borcev opisal Brglez.
"Skrajni čas, da pokopljemo naše mrtve"
Nato pa je spomnil na temnejšo plat zgodovine. "Kot bi naš narod ne trpel dovolj pod okupatorjem, smo si s povojnimi poboji globoko rano zadali še sami," je dejal. Po naši državi obstaja okoli 600 prikritih povojnih grobišč, v katerih ležijo posmrtni ostanki pobitih v mesecih po koncu druge svetovne vojne.

"70 let pozneje je zadnji čas, da pokopljemo naše mrtve. To od nas ne zahteva le naša zgodovina in civilizacija, katere del smo, temveč tudi dejstvo, da smo ljudje," je prepričan predsednik državnega zbora.

Ko smo se pred skorajda 25 leti odločili za svojo državo, smo se zanjo odločili svobodno, zato moramo z njo ravnati odgovorno, še meni Brglez, ki dodaja, da nas naša različnost ne sme ločevati, temveč bogatiti, saj ne glede na naša svetovnonazorska in politična prepričanja vsi pripadamo isti državi.

Objemi me, svoboda
Kulturni program so naslovili Objemi me, svoboda. S pesmimi upora bo prireditev obudila čas zanosa, zmage, čutnosti in svobode, v ozadju pa bodo filmi pripovedovali zgodbe osvoboditve evropskih in slovenskih mest ter vojnih dejavnosti.

Na proslavi so sodelovali tudi zastavonoše veteranskih organizacij in nosilci bojnih zastav, govornik je bil predsednik državnega zbora Milan Brglez, udeležil se je je tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je predtem sprejel še predstavnike Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja Slovenije in na ljubljanskih Žalah položil venec na spomenik padlim in umrlim v boju proti okupatorjem Slovenije 1941–1945.

Nemcem smo oprostili, brat bratu ne
Na sprejemu je Pahor predstavnikom zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja poudaril, da Slovenci brez upora proti okupatorju pol stoletja pozneje ne bi mogli uresničiti sanj o lastni državi.

"Partizansko gibanje je bilo izraz domoljubnega upora proti okupatorju. Postalo je sestavni del svetovnega zavezništva proti nacizmu in fašizmu in ga porazilo. V tem smislu je bila narodnoosvobodilna borba konstitutivnega pomena za našo nacionalno svobodo," je opozoril v nagovoru.

"Čas je, da zaradi tragičnega narodovega razkola v polpretekli zgodovini danes ne živimo drug proti drugemu, temveč kljub temu drug z drugim in drug za drugega," je spomnil na pomen sprave. "Kako je mogoče, da smo skoraj tri četrt stoletja po koncu druge svetovne vojne odpustili Nemcem in Italijanom, brat bratu pa ne?" se je vprašal.

Pred 70 leti dočakali svobodo
O vseobsežnosti vojne na Slovenskem sicer priča podatek o več kot 97.000 smrtnih žrtvah in nacističnem izgonu desetine okupiranega prebivalstva.

V Berlinu pa so 9. maja 1945, ko je svobodo dočakala tudi Ljubljana, podpisali brezpogojno kapitulacijo celotnih nemških oboroženih sil. Zadnji boj druge svetovne vojne na evropskih tleh pa se je bil šest dni pozneje pri Poljani na Koroškem.

Janković: V Ljubljani ne bo spomenikov domobranskim organizacijam
Na mednarodni dan zmage nad fašizmom in nacizmom svoj mestni praznik, ki ga bodo zaznamovali tudi s pohodom po Poti ob žici in tekom trojk, praznuje tudi slovenska prestolnica.

V Ljubljani ne želimo govoriti o spravi, kajti v Ljubljani smo spravo udejanili, pa je na slavnostni seji mestnega sveta dan pred občinskim praznikom poudaril ljubljanski župan Zoran Janković. Častna meščanka in častni meščan sta ob tem postala zdravnica Zora Konjajev ter ekonomist in partizanski častnik Marko Vrhunec.

Zgodovina je ena sama in tisti, ki ne spoštuje svoje zgodovine, nima prihodnosti, je dejal Janković. "Naša zgodovina je svetla in tista, ki je bila na strani zmagovalcev v drugi svetovni vojni, na strani tistih, ki so premagali največje zlo 20. stoletja, fašizem in nacizem," je še poudaril župan.

Dodal je, da nihče ne more spreminjati zgodovine, zato v Ljubljani, mestu heroju, ne bo nobene možnosti, da bi postavljali spomenike domobranskim organizacijam, je dejal Janković in pojasnil, da je to njihov odgovor na spoštovanje zgodovine.