Legitimnost vlade je imela v zmagovitem odporniškem gibanju, pomen te vlade pa je predvsem simbolen, je poudaril Damjan Guštin z Inštituta za novejšo zgodovino. Pomen je bil v smislu nakazovanja slovenske državnosti in udejanjanja te državnosti z vlado, ki je sposobna vladati, je pojasnil.
Po besedah zgodovinarja Jožeta Dežmana pa je bila to revolucionarna vlada, ki si je oblast prisvojila s krvavo državljansko vojno. Meni, da v njej ni treba videti kakšnega civilizacijskega dosežka.
Cerar: Potrebna ustrezna pieteta do vseh mrtvih
Slavnostni govornik, predsednik zdajšnje vlade Miro Cerar, pa je na današnji slovesnosti med drugim poudaril pomen tega zgodovinskega mejnika za Slovence, predvsem Primorce. Spomnil je na še dve prelomni leti, 1918 in 1991, in tedaj oblikovani vladi: "Tri prelomna zgodovinska obdobja, tri vlade - vsaka z drugačnim političnim statusom in pomenom - in, žal, tri vojne."

"Po drugi strani pa je bila to vlada, ki se je soočila s časom, ko je vojna, tudi bratomorna, kljub formalno sklenjenemu miru, še naprej divjala v mislih in srcih mnogih Slovencev. V tistem času, pa tudi kasneje, so se na naših tleh zgodili množični poboji, izvensodni in montirani sodni procesi, mučenja, neupravičena omejevanja svobode in druge oblike hujših kršitev človekovih pravic in svoboščin," je izpostavil.

Iz tistega časa zato ponesimo nauk, da smo kot posamezniki, narod in država dolžni spoštovati vrednote pravne in demokratične države, je dodal Cerar. "Sposobni moramo biti izkazati tudi ustrezno pieteto do vseh mrtvih, še posebej do žrtev vseh vojn in totalitarnih sistemov," meni Cerar.

Poudaril je, da je sicer prav, da ta temni del svoje zgodovine poznamo in ga ustrezno dokumentiramo, da se izve in ve resnica. "Narobe pa je, če venomer znova na osebni in ideološki ravni obujamo bolečine in spore, ki jih je tisti čas prizadejal ljudem. Iz tistega časa zato v sedanjost raje prenesimo nauk o tem, da smo kot posamezniki, kot narod in kot država dolžni vedno in povsod spoštovati človekovo dostojanstvo, vrednote demokratične in pravne države ter s tem seveda tudi človekove pravice in svoboščine," je pozval.

"Slovenci smo v zadnjih sto letih prehodili dolgo, a zavidljivo uspešno pot narodnega razvoja. Od Dunaja prek Beograda smo naposled prišli tja, kamor smo si želeli že vse od karantanskih časov: na svoje. Upam, da prihajamo v čas, ko bomo kot narod in nacija dozoreli do te mere, da bomo uspeli v pomembni meri preseči naš nespoštljiv odnos do lastne zgodovine, lastne narodne in naravne substance in do države. Po ekonomski, socialni in širši krizi, ki smo si jo v zadnjih letih v največji meri prizadejali sami, počasi spoznavamo, da moramo postati dober gospodar na svoji zemlji, ter da moramo brzdati lasten pohlep in druge negativne strasti ... Ne nazadnje postopno ugotavljamo, da je treba mnoge rane iz preteklosti zapreti in se ozreti naprej, v prihodnost," je še dejal.