Predsednik Socialnih demokratov Igor Lukšič je v izjavi za medije povedal, da oni novega mandatarja ne bodo iskali. Koalicije ni več, je dejal, ostala je vlada in partnerji v njej. Zdaj je treba po njegovem mnenju ugotoviti, kaj od tega je ostalo v DZ-ju. Če ima DZ ustrezno večino, da bi nujne zakone še sprejel, ima smisel vztrajati do septembra, je ocenil.

Dodal je še, da SD-jevi ministri ne bodo odstopili, saj "ne bodo zbežali s pogorišča". "Ključno je, da umirimo situacijo, da se v času do volitev - kadar koli že bodo - sestavi neki program, ki se mu sledi," je dejal Lukšič.

Kot poroča novinarka MMC-ja Tina Hacler, je Lukšič dejal, da si želi volitve "čim prej", vendar "v takem času, da bomo res dobili volilno telo na volitve" in da dobimo vlado, ki bo zdržala celoten mandat. Kot je poudaril Lukšič, pa je do nove vlade v vsakem primeru še štiri mesece, najprej do morebitnih volitev julija, nato pa še do sestave nove vlade. "A SD nima možnosti, da odloči, kdaj gremo na volitve. Ključ ima v rokah predsednica vlade," je pojasnil Lukšič.

Glede morebitnega datuma volitev se Lukšič ni izrekel, omenil pa je razsodbo ustavnega sodišča, da med počitnicami "ni dobro imeti nekega odločanja".

Lukšič se ob tem zavzema za to, da se stranke sestanejo in dorečejo projekte, ki jih je treba peljati naprej še pod to vlado. Ena izmed teh zadev je po njegovem mnenju reševanje kohezijske politike, ta vlada pa naj bi morala pripraviti ključne elemente za državni proračun. Prav tako je treba po mnenju Lukšiča ugotoviti, kateri zakoni so do te mere usklajeni, da jih je mogoče sprejeti v DZ-ju s čim večjo večino.

Tudi DL za čimprejšnje volitve
Tudi iz Državljanske liste so danes sporočili, da se zavzemajo za volitve v najkrajšem mogočem času. Podpirajo možnost, da so volitve konec junija ali na začetku letošnjega julija. Tudi premierka je po sestanku s Pahorjem dejala, da so ob dogovoru mogoče volitve že do poletja, a je dodala, da "vsi terminski izračuni, ki smo jih delali, kažejo, da volitve pred jesenjo praktično niso mogoče".

Tudi DeSUS za predčasne volitve
Glede predčasnih volitev obstaja tako znotraj dozdajšnje koalicije konsenz. Tudi v DeSUS-u namreč menijo, da bi bile za Slovenijo najboljše. Kot je dejal predsednik stranke Karl Erjavec, politične krize, ki je nastala z zmago Zorana Jankovića na kongresu PS-ja, ni mogoče rešiti drugače kot s predčasnimi parlamentarnimi volitvami. Naj gredo politične stranke po novo zaupanje pri volivcih, je dodal.

Erjavec pričakuje, da se bodo predsedniki preostalih treh koalicijskih strank (SD, DL in DeSUS) sešli s premierko in se dogovorili o datumu njenega odstopa s funkcije, saj bo to pomembno zaradi določitve datuma predčasnih volitev. Kot je dejal, bo sestanek verjetno v soboto ali nedeljo.

V DeSUS-u so za čimprejšnje volitve. Erjavec meni, da bi bilo najbolje, da se izvedejo še pred poletjem, da bonitetne ocene ne bi še naprej padale in obrestne mere rasle. Prav tako bi s tem mednarodni javnosti lahko hitro izkazali politično stabilnost, ki je nujno potrebna, je dejal.

Po njegovem mnenju, bi bilo sprejemljivo tudi, če bi bile volitve jeseni, a se bojijo, da bi bila škoda zaradi politične krize večja. Tako kot v SD-ju tudi DeSUS-ovi ministri ne bodo zapuščali vlade, ker bi bil to "še večji kaos in destrukcija". Tudi v DeSUS-u ne bodo iskali novega mandatarja.

Veber: Poletje ni primerno za volitve
Da bi bile volitve poleti, zlasti če bi to narekoval položaj v državi, ne izključuje tudi predsednik DZ-ja Janko Veber (SD), ki je pojasnil, da je DZ tisti, ki pelje postopke za morebitno novo imenovanje vlade in "razrešitev nastale situacije". Zato mora DZ vedeti, ali je treba delo organizirati tako, da se ti postopki izpeljejo še pred parlamentarnimi počitnicami.

Poletni meseci sicer zagotovo niso primeren čas za volitve, je priznal. A "če bi tako narekovale potrebe države in bi se položaj drastično poslabševal, bi morali imeti v mislih tudi to", je dodal Veber in poudaril, da je treba spoštovati v zakonodaji predvidene roke.

Dotaknil se je tudi možnosti izvedbe predčasnih državnozborskih volitev skupaj z lokalnimi volitvami, ki jih bo razpisal v obdobju med 10. avgustom in 5. oktobrom. Po grobih ocenah bi morala premierka Bratušek odstopiti nekje sredi julija, če bi želeli imeti državnozborske volitve jeseni oziroma jih izpeljati skupaj z lokalnimi.

Bogovič: V koaliciji so snedli besede
Tudi v SLS-u zagovarjajo predčasne volitve. Predsednik stranke Franc Bogovič ob tem ugotavlja, da so vsi ključni akterji koalicije, ki so glasno in vehementno napovedovali svoje izstope iz vlade, če bo na kongresu PS-ja izvoljen Janković, snedli svoje besede. "Danes, četrti dan po kongresu PS-ja, pa jih večina požira svoje dane obljube, nekateri so se obrnili celo za 180 stopinj," je dejal.

Za Bogoviča je bila vlada Alenke Bratušek zgolj vlada višjih davkov in novega zadolževanja, v celoti protireformna in operativno nesposobna, zato je za državo kljub politični krizi dobro, da vlada čim prej odide, meni.

"Najmanj, kar si zaslužimo vsi, ki gledamo to farso sprenevedanja in prelomljenih obljub, je, da odgovorni v koaliciji prenehajo s tem, in vsi sledijo zgledu tistih, ki svoje besede držijo," je opozoril Bogovič. Dodal je, da se v SLS-u lani ob odhodu iz koalicije niso oklepali oblasti za vsako ceno.

Hitre volitve? Ne tako hitro.
Vsi torej zatrjujejo, da si želijo volitev čim prej, a pravnik Miro Cerar ob tem opozarja, da ustava izrecno ne predvideva skrajševanja postopkov od prenehanja funkcije vlade do razpisa volitev.

Premierka Bratušek je dejala, da je pripravljena takoj odstopiti, če se vsi odrečejo možnosti predlaganja novega mandatarja. Predsednik Pahor je to že storil, predsedniki drugih koalicijskih strank tudi. Po mnenju Cerarja pa bi moralo to nedvoumno storiti tudi več kot 80 poslancev in poslank, saj jih lahko mandatarja predlaga 10.

O podobni možnosti skrajševanja postopkov po prenehanju funkcije vlade so razmišljali že pred predčasnimi volitvami leta 2011, opozarja pravnik. Tedaj je po Cerarjevih besedah prevladalo stališče, da je treba spoštovati enomesečni rok, ker je treba poslancem dati možnost, da se o morebitnem predlaganju novega mandatarja kljub svojim zagotovilom v tem času še premislijo.

Ob tem je Cerar izpostavil še politično dimenzijo hitre izvedbe volitev. Če bi imeli poleg evropskih volitev in referenduma o arhivski noveli pred poletjem še državnozborske volitve, se po Cerarjevih besedah zastavlja vprašanje, kako bo mogoče v tako kratkem času izpeljati volilno kampanjo, ki bi bila korektna in legitimna osnova za izvedbo tako pomembnih volitev. Rokohitrstvo ni na mestu, ocenjuje.