"Bomo videli, koliko političnega poguma bo zbral. Nemško-francoski vlak je danes odpeljal. Morebiti ga ujamemo na naslednji postaji. A bo to vselej težko," je v izjavi za javnost dejal premier Borut Pahor. "Pri intervencijskem zakonu je načelo solidarnosti težko uveljaviti, prav zato smo poskušali prepričati ljudi, da je koristno neko stvar zaustaviti, preden postane kancerogena. Ne skrbita me samo padec glasovanja o intervencijskem zakonu, če bom vezal nanj tudi zaupnico vlade, in politična kriza. Strah me je kot državljana, da se bo za dolgo ustavil ves reformni projekt."

"Na večino dosežkov sem ponosen. Uspelo nam je Slovenijo postaviti na pravi tir. Sprejeli smo kopico zakonov, tudi sistemskih, ki so vendarle bistveno spreminjali stvari. Drugače danes ne bi imeli gospodarske rasti, padca brezposelnosti in tako nizkih dohodkovnih razlik. Pogled v prihodnost pravi: verjetno je najbolje, da se takoj pripravi intervencijski zakon. Verjetno se ga bo povezalo z glasovanjem o zaupnici. Še vedno imamo možnost, treba se je boriti do konca. Vendar ne bi rad, da ljudje mislijo, da se borimo za oblast." Od študentov, sindikatov in opozicije premier pričakuje predložitev boljših predlogov. "Mi smo svoje delo opravili. Rad bi poudaril, da odstop vlade ne vodi avtomatično v predčasne volitve. Ne želim, da ljudje mislijo, da zaradi obstoja na oblasti. Ne. Zaradi odgovornosti. Če bi odstop vlade vodil v predčasne volitve, bi to že storil."
"Morda smo premalo povedali, da je vlada vendarle uspela pri eni stvari, na katero so ljudje najbolj občutljivi - to je ena elementarna pravičnost v tej državi. Mislim, da smo pri uveljavitvi pravne države naredili veliko, vendar pa se sadovi ne poznajo tako hitro." Premier je še dejal, da naj Zares raje, kot da poziva k odstopu predsednika koalicijskih strank, predlaga svojega kandidata za mandatarja. Sicer pa pričakuje, da bo stranka Gregorja Golobiča ostala v koaliciji do konca mandata.
Svetlik: Grožnja pokojninski blagajni
"Zavrnitev reforme pomeni nadaljnje padanje pokojnin. Pomeni tudi vse resnejšo grožnjo pokojninski blagajni, ki jo bo težko vzdrževati v tej kondiciji," je povedal "oče" pokojninske reforme, minister Ivan Svetlik. Dodaja, da "zavrnitev zakona o delu na črno pomeni nadaljnje toleriranje tega pojava". "To je korak v napačno smer. Zadnji dve leti smo državo držali v dobri kondiciji. Te kondicije bo brez sprememb vse manj. Upam, da bodo predlagatelji referendumov prevzeli del odgovornosti, saj se bodo morali soočati s posledicami, ki prihajajo."
Pavel Gantar: "Mislim pa, da je na referendumu izgubila neka prihodnost in varnost, vsaj kar se tiče pokojninskega sistema."
"Volivke in volivci so se pač odločili, kot so se. Fraza pravi, da imajo vedno prav. Mislim, da bodo Slovenke in Slovenci pred to nalogo postavljeni še enkrat v prihodnosti. Glasovanje na referendumu je bilo močno povezano z odnosom do obstoječe vlade in koalicije. Pri tem se pač ni dalo pomagati," je dejal predsednik državnega zbora Pavel Gantar.
"Izid za nikogar ne more biti presenečenje. Izenačenost izidov kaže, da je šlo za izrekanje o vladi in njeni verodostojnosti, ne pa o vsebini zakonov. Velja čestitati tistim, ki so šli na referendum in se uprli skušnjavam ter se izrekli o vsebinski stvari," je v kratki izjavi dejal predsednik Zaresa, Gregor Golobič. "V imenu stranke Zares sem dal konec aprila pobudo, da vlada prepozna stanje, v katerem ne uživa zadostnega zaupanja, za učinkovito delovanje. Pri tem nisem meril samo na referendume, temveč tudi na druge probleme. S tega vidika je bil moj predlog umik najodgovornejših, v tem ni nobene dileme, kar koli že kdo misli. Predsedniki koalicijskih strank smo najbolj odgovorni. Pobuda je bila: Umaknimo se, da bi lahko vlada bila z rekonstrukcijo uspešna vsaj na nekaterih področjih. Predčasne volitve so puhlica, ki ji najmanj verjamejo tisti, ki jih najpogosteje omenjajo. Enostavnih rešitev ni mogel ponuditi nihče," še pravi prvak Zaresa.
Kresalova: Čakamo premierja
"Sporočilo volivcev nam je precej jasno, vsaj meni. V kampanji se je pokazalo, da je ozračje tako pregreto, da razprava o racionalnih argumentih ne pride skozi meglo, ki se je spustila. Nesprejetje predvsem pokojninskega zakona potegne za seboj veliko posledic, o katerih bo treba resno razmisliti. Ima resne posledice za delovanje države in blagostanje družbe. Predvsem pričakujem od Pahorja, da nam bo jasno povedal, kako sam vidi situacijo, kako jo politično ocenjuje in kako namerava nadaljevati. On je namreč tisti, ki kroji usodo te koalicije in te vlade. Pričakujem, da bomo končno imeli resen pogovor o tem, kako naprej. Stranka LDS bo o tem široko spregovorila o tem v sredo na svetu stranke," je o bližnjih načrtih ter pričakovanjih spregovorila predsednica LDS-a in notranja ministrica Katarina Kresal.

Kumer: Nasprotniki, kje so alternative?
"Od jutri naprej se pričakuje, da tisti, ki so bili proti temu, dajo na mizo alternativo," je v prvem odzivu dejal Dušan Kumer. Zakon o delu na črno je, kot pravi vodja poslancev največje vladne stranke SD, edini doživel socialni konsenz, pa bo, kot kažejo izidi, doživel največji fiasko. "Tukaj preprosto ne znam razložiti, zakaj se je to zgodilo. Kratkoročno je ta zakon najbolj pomemben zaradi krutega ravnanja delodajalcev z ljudmi."

"Če je izid tak, je relativno spodoben. Lahko bilo precej slabše, po drugi strani je pa to vseeno neko grenko spoznanje, da ključna reforma ni bila potrjena," je izide na kratko komentiral pravosodni minister in član liberalne demokracije Aleš Zalar.

Na naše vprašanje o prihodnosti stranke po porazu na ključnem preizkusu za vlado odgovarja: "LDS dela. To se vidi tudi po zakonih, ki jih vlagamo. Potem ko eni vstopajo in izstopajo, mi delamo in tako bomo nadaljevali, dokler ima ta vlada mandat. LDS bo v sredo imel svet stranke in bo analiziral današnje izide ter posledice za notranjo politiko. Vendar v središču razmišljanja vseh državljanov, ne le koalicije, je, kakšne bodo ekonomske posledice. Škoda bi bilo, če bi se vrnili na notranjepolitična preigravanja."

Za TV Slovenija je v krajšem pogovoru isti sogovornik povedal, da izid referenduma ni obetaven. "Zlasti z vidika ekonomskih posledic za našo državo. Ne glede na to, v kakšni obliki bo ta ali pa prihodnja vlada, se bo soočala s tem problemom. Bojim se, da bo to vprašanje odrinjeno na stran, na prve strani pa prišlo vprašanje o notranjepolitičnih posledicah. To je že razvidno iz odzivov strankarskih prvakov. Da prvo vprašanje ne bo blaginja državljanov."
"Ali bo treba zamrzniti pokojnine, obremeniti gospodarstvo, zamrzniti socialne transfere, oklestiti javne plače ... vedno naletimo na neko skupino in njihove interese. Britanski pravosodni minister mi je dejal, da gre za referendum, ki ga nobena vlada na svetu ne more dobiti," pravi Zalar.
Žarnič: Predčasne volitve so stvar poslancev
Minister za okolje in prostor Roko Žarnič: "Predčasne volitve so stvar državnega zbora. Mislim, da večina poslancev ne bo šla na predčasne volitve, kajti to niti ni tako slaba služba." Dodal je, da trenutno ne pripada nobeni stranki. Na vprašanje, ali to pomeni, da so to zametki tehnične vlade, je odgovoril: "Ne vem, to morate vprašati predsednika vlade."

Žerjav: Moralo bi se zgoditi obratno; sprejetje reforme in padec vlade
"Reformo smo zagovarjali, ker mislimo, da je dobra. Žal pa vlada ne bo padla. Zgoditi bi se moralo obratno: reforma bi morala biti sprejeta, vlada pa pasti. Tako imenovani svet modrecev bi, glede na veliko populizma in demagogije, do katerega je prihajalo med kampanjo, lahko marsikaj pametnega povedal. Mislim, da bi zagotovo predlagal, da državljanke in državljani pokojninsko reformo podprejo. Za preostala dva zakon pa težko rečem, saj gre za manj pomembna zakona," je za našo televizijo dejal prvak ljudske stranke Radovan Žerjav. Spomnimo, SLS je pokojninsko reformo kljub opozicijskemu statusu podprl.
Nizka udeležba na današnjem trojnem referendumu je po Žerjavovem mnenju prva zaušnica Vladi RS, druga pa verjetna zelo odločna zavrnitev vseh treh zakonov. "To seveda ni nikakršno presenečenje, saj vlada ni bila sposobna niti v procesu sprejemanja teh treh zakonov niti v času kampanje ravnati odgovorno in v konstruktivni dialog vključiti vse relevantne družbene skupine ter izvajati spoštljivo in informativno referendumsko kampanjo," pravi Žerjav, ki tudi poudarja, da bi se vlada lahko izognila referendumu o pokojninski reformi, če bi jo v času priprave učinkoviteje komunicirala s sindikati. "Po današnjem trojnem referendumu je še bolj jasno to, kar realno razmišljujoči vidimo in opozarjamo že dalj časa: da Slovenija potrebuje drugačen način vodenja in upravljanje države, namesto izključevalnosti sodelovanje, namesto delitev povezovanje." Veseli ga, da trenutni izidi kažejo zavrnitev zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki jima je SLS nasprotoval.

Košir: Odstop? Spoštoval bom odločitev premierja.
Kampanja pred referendumi ni bila tako slaba, je za STA dejal direktor Urada vlade za informiranje Darijan Košir. Na vprašanje, ali namerava vseeno odstopiti, pa odgovarja, da v kampanji ni odločal sam, zato bi se (če že) o odgovornosti morali vprašati vsi skupaj. "Bom pa spoštoval vsakršno odločitev premierja."

Izjavo, da kampanja ni bila slaba, utemeljuje z javnomnenjsko raziskavo vlade, ki je še pred uradnim začetkom referendumske kampanje kazala, da je večina ljudi že vnaprej odločenih. Glede na prve ankete pa jim je v kampanji dodatnih 10 odstotkov volivcev uspelo prepričati, da so reforme začeli podpirati, je dejal in dodal, da je to velik napredek. Kampanja po njegovem mnenju na izide referenduma ni vplivala "niti v enem odstotku".

Izide referenduma sicer označuje kot pričakovane: "Na referendumu o tem, kjer ljudje glasujejo o tem, ali naj se jim določena pravica zmanjša, česa drugega tudi ne moremo pričakovati." Slovenija bo sicer po njegovih besedah ostala edina država, v kateri na referendumu ljudi sprašujemo o čem takem.