"Smo v paradoksalni situaciji, ljudje so nezadovoljni s stanjem in hkrati nasprotujejo spremembam, ki to stanje urejajo," je po seji vlade dejal Pahor. Pojasnil je, da bo pokojninska reforma šla na referendum takšna, kot je, saj je po njegovih besedah nemogoče sprejeti kakšen kompromis, ki ne bi bil zgolj kozmetičen popravek, kar pa je za njih nesprejemljivo. "Menim, da se verjetno novi predsednik vlade moti, ko pravi, da pokojninska reforma ni potrebna, zato, da bi Slovenija postala bolj konkurenčna," je izpostavil ob tem.
Na vprašanje, kako komentira napoved Karla Erjavca, da bo predlagal, da gre vlada po nezaupnico v parlament, je Pahor odvrnil, da če Erjavec meni, da ima boljšega kandidata, naj ga predlaga državnemu zboru. Dodal je še, da bo ministra za delo Ivana Svetlika poskušal prepričati, naj ne odstopi, kar je včeraj zahteval Erjavec.
"Vezati nezaupnico na vprašanje reforme bi bilo neodgovorno"
Vprašal se je, ali bi bile predlagane spremembe bolj uspešne, če bi imela vlada večjo podporo. "Izkušnje iz preteklosti tega ne kažejo. Če je recept za rešitev tega, da bo javnost bolj naklonjena reformam, odstop vlade, potem je rešitev dokaj enostavna in smo lahko pomirjeni glede prihodnosti. Kaj pa če ljudje ne podpirajo sprememb?" si je z novim vprašanjem odgovoril Pahor.

Pojasnil je, da se bodo finančni trgi, če bodo ocenili, da je v Sloveniji in v njenem sistemu vgrajena blokada za reforme, na to tudi odzvali. Vnovič je zatrdil, da je naša država na varni strani radarja, zato so se v vladi odločili, da delajo naprej in da gredo naprej s tistimi reformami, za katere menijo, da peljejo navzgor. "Slovensko gospodarstvo okreva. Ni bilo takega zdrsa v siromaštvo kot v drugih državah, zato se je vredno truditi naprej," je izpostavil.

Na vprašanje, ali bo vezal vprašanje zaupnice vladi na izid referenduma o pokojninski reformi, je odgovoril, da bi bilo skrajno neodgovorno, če bi vezal vprašanje zaupanja v vlado na vprašanje smiselnosti pokojninske reforme.
Preiskava trgovine z orožjem, izguba časa
Zanikal je tudi, da naj bi v telefonskem pogovoru pritiskal na ministrico za lokalno samoupravo Dušo Trobec Bučan ter da ministrica uživa njegovo podporo. Zavrnil pa je tudi obtožbe sinidkatov o nepripravljenosti na socialni dialog, kar lahko dokažejo dnevi in tedni razprav, ki so jih imeli s sindikati.

Za konec se je dotaknil tudi zahtev po preiskavi trgovine z orožjem. Meni, da bi bila parlamentarna preiskava tega vprašanja izguba časa, saj so bile v zadnjih 20 letih ustanovljene številne komisije, ki niso odkrile ničesar. Poudaril je, da je vsaka država upravičena do svojih skrivnosti, da pa to ne pomeni, da se bo kakor koli ovirala policijska preiskava, če je prišlo do kaznivih dejanj.
Prihodnost na kocki
Kot je še pred sejo vlade pojasnila ministrica za gospodarstvo Darja Radić, je od sprejetja reformnih dokumentov zelo odvisna prihodnost celotne Slovenije. Poudarila je, da bodo zaveze, ki izhajajo iz nacionalnega reformnega programa, precej vplivale na bonitetno oceno Slovenije in poslednično na ceno virov financiranja tako za gospodarstvo kot za gospodinjstva. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs pa je dejala, da bo pri reformah treba vložiti veliko več truda v socialnem dialogu, da ne bo več razlogov za referendumsko blokiranje.

Žarnić: Prizadevali si bomo za sprejemljivejše reforme
Vlada si prizadeva izpeljati reforme, če pa ljudstvo s tem ni zadovoljno, skuša delati naprej in jih narediti sprejemljivejše, je dejal okoljski minister Roko Žarnić. Na vprašanje, ali ne bi potemtakem morala vlada odstopiti, pa je Žarnič odgovoril, da bi se ljudstvo z več objektivnimi informacijami odločilo drugače.

Minister za zdravje Dorijan Marušič upa na uspeh projekta nadgradnje sistema zdravstva, ki bo potekal v manjših korakih in na daljši rok. Predvideva, da spremembe podpira "skoraj vsak, ki v Sloveniji živi", a dopušča tudi možnost, da bi lahko nadgradnja padla zaradi splošne nepodpore vladi. Proti temu je Marušič nastopil z najširšo javno razpravo. Če sprememb ne bo izpeljal on, jih bo moral pa nekdo drug, ker so vsekakor potrebne, je sklenil Marušič.

Vlada je osnutek nacionalnega reformnega programa potrdila novembra lani, nato pa ga je poslala v javno razpravo. Program vsebuje kratek opis makroekonomskega stanja, glavne ovire za rast ter ukrepe za doseganje zadanih ciljev, vlada pa ga mora do 15. aprila posredovati Evropski komisiji.

Slovenija naj bi po besedah vlade dolgoročno vzdržno rast dosegla z ukrepi ekonomske politike, strukturnimi ukrepi in institucionalnimi prilagoditvami. Ključni ukrep programa je izboljšanje položaja javnih financ, ki jo namerava vlada doseči s krčenjem izdatkov in ne s povečanjem davčnih obremenitev.

Nacionalni reformni program cilje opredeljuje do leta 2020. Voditelji EU so namreč junija lani sprejeli novo gospodarsko strategijo Evropa 2020, ki naj bi zagotovila pametno, vzdržno in vključujočo gospodarsko rast in delovna mesta ter nasledila neuspešno lizbonsko strategijo.