Premier Borut Pahor je pojasnil, da vprašanje o lastnikih medijev, ni dobilo končnega odgovora, saj ostajajo dileme o tem, kako daleč gre lahko vlada pri tem v tržnem gospodarstvu. Zavzema se za to, da mora biti pravilo o tem, kdo je lastnik medijev, jasno in vsem enako razumljivo. Sestanka se je udeležila tudi ministrica za kulturo Majda Širca, ki je pojasnila, da so se na sestanku dogovorili za obvezujoče soglasje pri imenovanju odgovornih urednikov, ki ga mora dati 65 odstotkov navzočih novinarjev (ministrstvo je sprva nameravalo v zakon vključiti 76-odstotno soglasje). Ostale zahteve novinarjev, ki v zakonu o medijih sicer niso zajete, pa bo ministrstvo preučilo in jih vključilo v zakon, če bo ocenilo, da je to potrebno.

Novinarji s sestankom zadovoljni
Vlada bo zakon o medijih pripravila do konca septembra ali začetka okrobta letos, sprejet pa bi bil lahko že pred božičem. Širca je ob tem povedala, da je pripravljen tudi že zakon o Slovenski tiskovni agenciji.

Novinar Večera Matija Stepišnik je v imenu predstavnikov novinarskih aktivov po sestanku dejal, da jim je premier obljubil strožje določbe, ki se bodo nanašale na nakupe medijskih hiš, nepravilnosti pa bodo bolj sankcionirane. Dodal je, da gre le za začetek dialoga med novinarji in vlado, kaj je bilo dogovorjeno in kaj bo vključeno v osnutek zakona o medjih, pa bodo še videli.

Širca z novinarji že v petek
Podoben sestanek z novinarji je v petek imela tudi ministrica za kulturo Majda Širca, ki je po sestanku dejala, da razume zaskrbljeno držo novinarjev kot posledico kopičenja v preteklosti naloženih razmer na področju medijev. Zato je po njenem mnenju upravičeno, da novinarji tudi aktivno sodelujejo pri procesu, da se v okviru oblikovanja nove zakonodaje odpravijo težave, nepravilnosti, nekorektnosti in nesistemskosti v medijih.

Novinarji opozarjajo na nejasno lastništvo
Aktivi novinarjev desetih medijskih hiš so pred dnevi na predsednika vlade in ministrico za kulturo naslovili pismo, v katerem so zapisali, da mora država pritiske na neodvisno novinarstvo čim prej preprečiti na sistemski in zakonski ravni. Velika težava medijev je postalo čedalje bolj nejasno lastništvo medijev, novinarski aktivi pa so na premierja in ministrico naslovili tudi jasne določbe, ki bi morale biti v nastajajočem zakonu o medijih, da bi se kaj podobnega, kot se je v zadnjem času dogajalo na Dnevniku in na Večeru, preprečilo.

Avtorji poziva - to so aktivi novinarjev Dela, Dnevnika, Večera, Radia Slovenija, Primorskih novic, Televizije Slovenija in Slovenske tiskovne agencije ter novinarji in uredništva Žurnala24, 24ur.com in revije Jana - so pisno pobudo v vednost posredovali tudi predsedniku države Danilu Türku in predsedniku državnega zbora Pavlu Gantarju. Ta je ministrici za kulturo nato poslal odprto pismo, v katerem jo naproša za skrbno preučitev opozoril novinarjev in iskanje najboljših mogočih rešitev v novem zakonu o medijih v dialogu z novinarji.

Kršinar Pahorja opozarja na ignoriranje poziva ZNP-ja
Igor Kršinar, predsednik Združenja novinarjev in publicistov, pa je na premierja vlade naslovil odprto pismo, v katerem ga opozarja na "dosedanje ignoriranje pozivov ZNP-ja za sodelovanje pri snovanju medijske zakonodaje in neukrepanje ob šikaniranju novinarjev". Kot piše Kršinar, je združenje novinarjev in publicistov premierja "že večkrat prosilo za ukrepanje zaradi nevzdržnih razmer v slovenskih medijih", pa jim niso prisluhnili. Predsednik ZNP-ja je še prepričan, da stanje na področju medijev ni problematično zgolj zaradi neurejenih lastniških razmer v medijih, "ampak predvsem zaradi odnosa vladajoče politike in lastnikov do novinarjev".

Združenje izjave novinarskih aktivov sicer ni podpisalo, ker je, kot so zapisali, čas dopustov in ne morejo zbrati kvalificirane večine ter pred tem opraviti temeljite razprave, ki je za tako pomemben korak potrebna. "Ker so avtorji med sestavljanjem izjave upoštevali naše pripombe in v končni različici izjave ni zapisanega nič spornega, izjavo zato načelno podpiramo," še pravijo v združenju.