Bertone in Pahor sta se pogovarjala tudi o vprašanju vojaškega ordinariata v Sloveniji, arbitražnem sporazumu in novi veleposlanici Slovenije pri Svetem sedežu. Foto: Gašper Furman, SŠK
Bertone in Pahor sta se pogovarjala tudi o vprašanju vojaškega ordinariata v Sloveniji, arbitražnem sporazumu in novi veleposlanici Slovenije pri Svetem sedežu. Foto: Gašper Furman, SŠK

Pozitiven rezultat nedeljskega referenduma o arbitražnem sporazumu je v korist miru v tem delu Evrope, še posebej med sosednjima državama, ki sta v osnovi prijateljski. Pomembno je kreniti na skupno pot v prihodnost in rezultat referenduma gre v to smer.

Tarcisio Bertone o arbitražnem sporazumu

Sveti sedež se je od začetka iskanja poti za rešitev tega spora postavil na stališče, da je sožitje med narodi potrebno in da je to mogoče samo, če se s pravičnostjo določi meja, če je ta odprta med dvema narodoma in državama.

Borut Pahor o arbitražnem sporazumu
Vatikan
Aprila 2007 je papež Benedikt Bertoneja imenoval za kamerlenga Svete rimske cerkve, to je upravitelja Cerkve v času po smrti papeža Foto: Reuters
Najvišji vatikanski obisk po obisku papeža

Pojasnil je, da je vrhovno sodišče v tej zadevi dokončno razsodilo 2. junija in "po skoraj 10 letih smo rešili problem sedeža apostolske nunciature v Ljubljani". "Deset let so si moji predhodniki prizadevali, da bi te probleme rešili in morda je neko srečno naključje, morda nekaj drugega prispevalo k temu, da je srečen konec te zgodbe sovpadal z obiskom državnega tajnika v Ljubljani." Mestna občina Ljubljana je namreč pred leti sklenila dogovor o prodaji vile z apostolsko nunciaturo, a se prodaja do razrešitve spora o lastništvu ni mogla izvršiti.

Bertone je ob tem dejal, da Cerkev ničesar ne prosi zase, ne Sveti sedež, ne vaša lokalna Cerkev. "Prosimo le za prostore, kjer bi lahko izvajali svoje dejavnosti in jih ponudili ljudem, v skupno dobro."

Premier Pahor je ob tem izrazil upanje, da se s papežem ob primerni priložnosti srečata v Vatikanu, še posebej pri srcu pa bi mu bilo, če bi papež Benedikt XVI. obiskal Slovenijo. Bertone je odvrnil, da bo papežu v ponedeljek predal vse dobre novice iz Slovenije in dodal, da si Vatikan želi dobrih odnosov s Slovenijo, morebiten obisk v Sloveniji pa bo odvisen od papeževih načrtov za prihodnja potovanja.

Vabilo papežu v Slovenijo
Bertoneja je popoldne sprejel tudi predsednik republike Danilo Türk. Predsednik se je zahvalil za jasne besede papeža Benedikta XVI. v podporo arbitražnemu sporazumu med Slovenijo in Hrvaško, ki so pomagale v javnih razpravah pred referendumom, so sporočili iz urada predsednika republike. Türk je ponovil tudi vabilo papežu Benediktu XVI., naj obišče Slovenijo.

Obisk zaradi evharističnega kongresa
Obisk omenjenega kardinala je eden najvišjih v Sloveniji, ko gre za predstavnike Svetega sedeža. Bertone v vatikanski hierarhiji namreč velja za drugega človeka in je neke vrste predsednik vlade. V tem kontekstu sta bila v Sloveniji pomembnejša le obiska prejšnjega papeža Janeza Pavla II. Ta je Slovenijo obiskal maja 1996 in septembra 1999.

Znano je, da se kardinal v Sloveniji mudi predvsem zaradi nedeljske udeležbe na evharističnem kongresu v Celju, med katerim bo med drugim opravljena beatifikacija slovenskega mučenca Alojzija Grozdeta. Obred beatifikacije bo v imenu papeža Benedikta XVI. vodil prav kardinal Bertone.

Kakšna je vloga papeškega odposlanca?
Papeški odposlanec je papežev predstavnik pri državnih oblasteh ali pri krajevnih Cerkvah. Pogosto je imenovan samo za določeno priložnost in Tarcisio Bertone je kot posebni odposlanec imenovan za zastopanje papeža na Slovenskem evharističnem kongresu, ki bo v nedeljo v Celju. Če je odposlanec uradno akreditiran pri državnih oblasteh, se imenuje apostolski nuncij, ki je po mednarodnih sporazumih na ravni veleposlanikov in imajo običajno tudi vlogo dekana diplomatskega zbora v določeni državi, so sporočili s tiskovnega urada Slovenske škofovske konference.

Kdo je Tarcisio Bertone?
Tarcisio Bertone je po študiju teologije leta 1960 prejel mašniško posvečenje. Na redovni teološki fakulteti je naredil magisterij iz teologije, nato pa je iz cerkvenega prava magistriral in doktoriral še na salezijanski univerzi v Rimu. Leta 1977 je prevzel vodenje pravne fakultete in na njej predaval do leta 1991. Posebno pozornost je namenjal študiju ustavnega prava Cerkve in odnosom med Cerkvijo in politično skupnostjo. Med delovanjem na univerzi je pomagal v več rimskih župnijah, sodeloval pri pripravi programov za teološko izobraževanje laikov ter sodeloval pri pripravi zakonika cerkvenega prava. Bil je svetovalec več rimskih uradov in imel pomembno delo v Kongregaciji za nauk vere, kjer je reševal teološko-pravna vprašanja.

Leta 1991 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za voditelja škofije v Piemnotu, Vercelli, pri svojem delu pa se je posvetil vprašanjem odnosa med vero in kulturo, pastoralnemu delu med mladimi, verskemu pouku in načrtnemu pastoralnemu delu za duhovne poklice. Štiri leta pozneje ga je papež imenoval za tajnika Kongregacije za nauk vere, kjer je sodeloval s poznejšim papežem, Josephom Ratzingerjem, ki je bil takrat predstojnik kongregacije. Papež mu je naložil izdajo tretjega dela fatimske skrivnosti, bil pa je tudi član Sveta za razlaganje pravnih besedil Cerkve.

Leta 2007 imenovan za kamerlenga Svete rimske cerkve
Decembra 2002 je bil imenovan za nadškofa v Genovi in predsednika tamkajšnje pokrajinske škofovske konference. Leto pozneje je bil imenovan za kardinala. Po odstopu kardinala Angela Sodana, ki se je službi odpovedal zaradi starosti, je Bertone postal novi državni tajnik Svetega sedeža. Aprila 2007 ga je papež Benedikt imenoval za kamerlenga Svete rimske cerkve, to je upravitelja Cerkve v času po smrti papeža, so sporočili s tiskovnega urada Slovenske škofovske konference.

Pozitiven rezultat nedeljskega referenduma o arbitražnem sporazumu je v korist miru v tem delu Evrope, še posebej med sosednjima državama, ki sta v osnovi prijateljski. Pomembno je kreniti na skupno pot v prihodnost in rezultat referenduma gre v to smer.

Tarcisio Bertone o arbitražnem sporazumu

Sveti sedež se je od začetka iskanja poti za rešitev tega spora postavil na stališče, da je sožitje med narodi potrebno in da je to mogoče samo, če se s pravičnostjo določi meja, če je ta odprta med dvema narodoma in državama.

Borut Pahor o arbitražnem sporazumu
Najvišji vatikanski obisk po obisku papeža