Predsednik vlade Borut Pahor je na poslansko vprašanje Bogdana Baroviča (SNS), koliko bo državljane stala vozovnica za 'francosko-nemški vlak reform', odgovoril, da je stabilnost evra v interesu Slovenije, zato je država zanj pripravljena nekaj dati. V petih letih od leta 2013 bo tako prispevala 342 milijonov evrov, poleg tega pa bo zagotovila tudi 2,6 milijarde neplačanega kapitala. "Vse za to, da ostane evro stabilen."

Pahor je zatrdil, da v Bruselj predstavniki Slovenije ne hodijo le kimat, ampak se tam tudi borijo, zato so uspeli našo državo dodatno razbremeniti plačila v sklad za evro. Kljub temu pa bo Slovenija med tistimi državami od novih članic, ki bodo največ prispevale za stabilnost evra. "Protestirali smo, da bi več plačevali kot druge države. Rekel sem, da ne bomo izvajali reform, ki obremenjujejo naše ljudi, ob tem pa plačevali za države, ki teh reform niso pripravljene izvesti. Vsak more nase prevzeti del bremena," je dodal Pahor.

"Padec pokojninske reforme bi večal stroške"
Izpostavil je Španijo, ki je po njegovih besedah iz nehvaležnega položaja prišla zaradi sprejete pokojninske reforme. "Če bo pokojninska reforma padla, bodo stroški na ramenih ljudi večji, obveznosti, ki jih bo Slovenija morala sprejeti čez leto dni, pa surovejše," je odgovoril na vprašanje poslanca Dušana Kumra (SD).

Pahor: Vlada na zaposlovanje nima vedno vpliva
Radovan Žerjav iz Slovenske ljudske stranke je premierja povprašal o ukrepih za varčevanje v javni upravi. Večino varčevalnih ukrepov nosijo ljudje na svojih ramenih sorazmerno s težo, ki jo mora v krizi nositi država, je dejal Pahor. Slovenija je na vrhu držav na področju prehoda ljudi iz socialne stiske v revščino. Opozoril je tudi na skoraj 50-odstotno povečanje socialnih prispevkov lani. Število javnih uslužbencev se je od leta 2008, ko je zdajšnja vlada prevzela oblast, povečalo za slabih 4.000 ljudi, Pahor pa je ob tem pojasnil, da gre za vse osebe javnega prava, tudi, na primer, zaposlovanje na občinah, na kar pa vlada nima vpliva.

Restriktivno načrtovanje porabe ne omogoča porabe neporabljenih sredstev, je še dejal Pahor in poudaril, da je minister za finance Franc Križanič prepovedal preveliko porabo ob koncu leta. Žerjav ga je namreč vprašal, kako bo vlada preprečila takšno porabo.

Žerjav: V javni upravi ni reda
Žerjav je nato odvrnil, da bi morali najprej prepovedati ustanavljanje novih agencij in uradov, kakšno polovico pa jih ukiniti, saj "se ne bi nič strašnega zgodilo". Glede porabe ob koncu leta pa je naštel nekaj organov, ki so v zadnjem mesecu lanskega leta porabo povečali za več sto odstotkov, med njimi ministrstvo za obrambo, za notranje zadeve, ustavno sodišče, urad za enake možnosti, državno volilno komisijo. Opozoril je, da ni reda v javni upravi. Direktorji posameznih uradov po njegovih besedah ne obvladujejo stroškov. Pahor mu je odgovoril, da se od začetka mandata iz tedna v teden pogovarjajo o tem, kako povečati disciplino pri porabi davkoplačevalskega denarja. "Ali smo tako uspešni, kot bi si želeli? Ne. Ali smo pri tem najboljši doslej? Da." Sicer pa imajo po njegovem mnenju še manevrski prostor za varčevanje.

Pahor: Kdor ne plačuje davkov, je nesprejemljiv
Zvonko Černač iz Slovenske demokratske stranke je v poslanskem vprašanju poudaril, da se stanje v Sloveniji slabša in da gre ljudem slabše kot v prejšnjem mandatu. Zanimalo ga je, koliko manj davkov se je v proračunu nateklo zaradi davčnih vrtiljakov in t. i. "missing traderjev" in ali so pri tem upoštevani tudi nakupi avtomobilov nekaterih visokih funkcionarjev.

Pahor je odgovoril, da je bilo leto 2010 res težko, takšno, kot si ga ne želi nihče. Poudaril je, da je leta 2009 v primerjavi z letom prej BDP padel za 15 odstotkov. Glede davčnih vrtiljakov oziroma neplačevanjem DDV-ja pa je dejal, da se s to težavo ukvarja celotna Evropska unija, zato je Evropska komisija že sprejela določene ukrepe in priporočila, ki jih je sprejela tudi slovenska davčna uprava. Po podatkih Dursa je bilo v davčnoinšpekcijskih nadzorih od januarja 2008 do konca leta 2010 ugotovljenih 234 "missing traderjev", ki po ocenah niso plačali 94 milijonov evrov.

Černač je želel tudi odgovor na vprašanje, ali so v številko vključeni tudi nakupi avtomobilov, v katere je bila vključena ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, ki je dejala, da so vse njene davčne obveznosti poravnane, pa tudi nakupi nekdanjega poslanca SD-ja Antona Ropa. Dejal je, da Dursa pri navadnih smrtnikih ne zanima, da niso vedeli, da gre za davčne vrtiljake, ampak morajo sami plačati davke. Pahor je odgovoril, da bo tako natančne podatke moral še zbrati in da bo Černač naknadno prejel pisni odgovor. Obljubil je, da bodo člani vlade in drugi funkcionarji, če se ugotovijo nepravilnosti, ustrezno sankcionirani. "Kdor ne plačuje davkov, je nesprejemljiv", je dejal Pahor. Černač je ob koncu dejal, da gre pri tem vprašanju tudi za enakost pred zakonom, in predlagal razpravo o odgovoru premierja v državnem zboru.

Radićeva: Ukinitev tihih družb ne bi rešila problema
Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je v odgovoru na poslansko vprašanje Rudolfa Petana (SDS) o tem, kaj so storili v zvezi s problematiko tihih družb, dejala, da je vlada že sprejela zakon o gospodarskih družbah, ki podrobneje določa razkrivanje tihih družbenikov, če gre za osebe, ki so poslovodni organi. V zakonu so določili, da morajo poslovodne osebe, če sklepajo posle z drugo družbo, v kateri imajo same ali družinski člani ali vsi skupaj več kot 10 odstotkov kapitala, te informacije razkriti nadzornemu svetu in od nadzornega sveta dobiti tudi soglasje. Radićeva meni, da se z zakonskimi spremembami ustrezno ureja razkrivanje tihih družb. Petan je odgovoril, da so v mesecu, kolikor je čakal na odgovor, v DZ-ju obravnavali zakon, ki ga je predlagal SDS in je določal, da tihih družb ni, a ga je koalicija zavrnila. Za zakon, ki ga je sprejela vlada, pa Petan meni, da je postavljen na trhlih temeljih. Radićeva je odvrnila, da ukinitev tihih družb ne bi rešila nobenega problema, saj bi do podobnih poslov še vedno lahko prihajalo, a le na drugačen način.

Na vprašanje Radovana Žerjava o propadu velikih gradbenih podjetij je Radićeva odgovorila, da je bilo do zdaj zelo malo prijav zlorab organov vodenja in nadzora, zato - čeprav zakonodaja na tem področju obstaja - še ni sodne prakse na tem področju.

Poslanci so na današnji redni seji že razpravljali o predlogu zakona o preprečevanju dela na črno in predlogu nove ureditve štipendiranja.