DZ je izvedel tretje branje novele zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki naj bi prinesla strožji nadzor nad preprečevanjem tovrstnega dela, kot delo na črno pa se še naprej ne bo štela sosedska pomoč, razen kadar bo delo vezano na dejavnosti pravne osebe ali samozaposlene osebe. Glasovanje sledi na torkovi redni seji.

Svetlik: Sankcije morajo biti vzgojne
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je pojasnil, da namen zakona nikakor ni omejevanje medsosedskih odnosov. Sosedska pomoč bo dovoljena še naprej, le urejena na tako, da ne bo povzročala nelojalne konkurence podjetnikom oz. se uporabljala za prikrivanje dela na črno, saj bo vezana le na registrirano dejavnost, je dejal.
Cilj novele zakona je omogočiti učinkovitejši nadzor, zato so med drugim vanj vključili tudi carinsko upravo, ki bo nekoliko razbremenila inšpektorat za delo. Svetlik upa, da bodo poostrene sankcije za delo na črno delovale vzgojno in predvsem preventivno.

V SNS-u pogrešajo urejanje vprašanja prostitucije
O tem dvomijo v stranki SNS. Poslanec Miran Györek je namreč izpostavil, da po njihovem mnenju predlog sicer predstavlja načelni poskus zmanjšanja dela na črno, ga pa ne bo bistveno rešil, le povzročil bo nekaj hude krvi, več težav in potreb po novih spreminjanjih zakonodaje.
Prepričan je, da ne posega v same vzroke za sivo ekonomijo, zato bi bilo treba najprej oceniti pomen različnih dejavnikov, ki vplivajo na pojav sive ekonomije - "vsekakor je eden izmed glavnih razlogov veliko stopnja obdavčitve dela". Prav tako v predlogu pogreša poenostavitev postopkov za registracijo opravljanja dejavnosti, hkrati pa opozarja na zamujeno priložnost, da bi se vsaj malo dotaknili urejanja nezakonite prostitucije. "V tem poslu se obračajo ogromni denarci, ki odtekajo brez nadzora in dajatev neznano kam, največkrat v kriminal," je dodal.

LDS pričakuje korenite spremembe dela inšpekcij
Po besedah poslanca Ljuba Germiča poslanska skupina LDS-a novelo podpira zaradi razširjenega dela na črno, ki naj bi obsegalo med 17 in 25 odstotki BDP-ja. Vseeno je ta zakon še vedno le podlaga za delo inšpekcijskih služb. "Zgolj sankcioniranje ni dovolj, kazni je treba izterjati, pri tem pa smo bili neučinkoviti," je dejal. Kot pozitivno je izpostavil ustanovitev medresorske delovne skupine ministrstva za gospodarstvo, ki bo pregledalo celotno področno zakonodajo in predlagalo dodatne spremembe v okviru boja proti sivi ekonomiji. Dodal je, da ga podpirjo tudi sindikati in obrtna zbornica.
Nepovezani poslanci opozarjajo na družbeno nervozo
Novelo bodo podprli tudi nepovezani poslanci, čeprav "z nekoliko razočaranja", pravi Vili Rezman. Ministrstvu priznava, da je prav, da skuša celovito obravnavati to problematiko z različnimi zakoni, a se boji, da so pričakovanja večja, kot bo doseg predvidenih ukrepov. Nepovezane poslance moti tudi družbena nervoza, ki se s sprejemanjem tega zakona povzroča, saj se jim zdi, da bo med ljudmi več nezaupanja. Prav tako menijo, da se sosedska pomoč preveč omejuje in da se ne dopušča, da brezplačno pomoč ponudi kdor koli.

SD: Če delaš po pravilih, si nekonkurenčen
Po besedah Matevža Frangeža (SD) bi nas moralo skrbeti predvsem to, da tisti podjetnik, ki dela po pravilih, ni konkurenčen. Poudaril je, da visoko cenijo vrednoto medsebojne solidarnosti in pomoči, zato so te kategorije v zakonu še dodatno ter podrobneje urejene. Izpostavil je, da je pomoč omejena že v obstoječem zakonu iz leta 2000, v noveli pa se le omejuje pomoč podjetnikov.

Andreja Črnak Meglič (SD) pa je opozorila predvsem na to, da je treba spremeniti miselnost o samem delu na črno. Medtem pa je njen poslanski kolega Mirko Brulc prepričan, da drugod red na tem področju je, spoštujejo se pravila, in da se to da vzpostaviti tudi v Sloveniji. "V Italiji s helikopterji nadzirajo, koliko je delavcev v vinogradu in nato gospodarja vprašajo, kje ima dovoljenje za vse. Prav tako nikomur ne pride na misel, da bi si s prikolico, priklopljeno na avtomobil, iz trgovine domov odpeljal gradbeni material," je dejal.

SDS: Sosedska pomoč ne sme biti delo na črno
"Predlog zakona temelji izključno na metodi kaznovanja," pa so izpostavili v SDS-u. Poslanec Marijan Pojbič je ob tem poudaril, da so številne raziskave EU-ja do kaznovalne politike precej skeptične, zato bi se pri novejših pristopih moralo več narediti na preventivnih ukrepih. Povečanje pristojnosti pristojnih organov je tako le ena izmed sekundarnih metod, vlada pa ga po njegovih besedah označuje kot glavni cilj.

"Ne bomo pristali na to, da se sosedska pomoč v celoti ne šteje kot izjema dela na črno." Ugotavljanje sosedske pomoči kot delo na črno namreč po njegovih besedah ne bo prispevalo k več pobranim davkom, saj se v praksi težko ugotavlja, ob tem pa se s tem kvari odnose med sosedi in vznemirja ljudi. V SDS-u so k predlogu zakona pristopili konstruktivno, je dodal, a njihovi amandmaji niso bili upoštevani, čeprav so sledili pričakovanjem javnosti, da bo sosedska pomoč življenjsko opredeljena in urejena. Zato zakona ne bodo podprli.

Zares: Kje je časovna banka?
Poslanska skupina Zares zakon podpira, obžaluje pa, da se kljub skupnemu predlogu z LDS-om v zakon ni vključilo tudi dejavnosti časovne banke. Vito Rožej se sicer sprašuje, od kod tako ogorčenje nad zakonskimi rešitvami, saj so zelo podobne zapisane v deset let staremu zakonu. Poudaril je še, da je na ta zakon treba gledati v širšem svežnju zakonskih sprememb, kot na podzakonski akt pokojninske reforme. "Glede na stanje pokojninske blagajne je iluzorno pričakovati, da bomo zmanjšali obremenitve dela, ker bi potem težko zagotovili zadostno maso denarja za pokojnine. Lahko sicer socialni sistem ukinemo, pa komur znese, znese. A to ni v skladu z našo ustavo," je dejal.

SLS bi raje imel boljšo delovno zakonodajo
Nad predlaganim zakonom pa so zelo razočarani v SLS-u, ki ga zato tudi ne bodo podprli. Menijo namreč, da bo imel negativne posledice v odnosih v družbi. "Ustava zagotavlja nedotakljivost stanovanja, zato je nedopustno, če bodo morali inšpektorji nadzorovati medsosedsko pomoč na tak način," je dejal Gvido Kres. Dodal je, da bi bilo veliko bolje, če bi ustvarili spodbudnejše okolje za podjetništvo in boljšo delovno zakonodajo. Edina pozitivna rešitev v zakonu se jim zdi ta, da mora delodajalec zaposliti delavca na črno, kar pa bi se lahko po njihovem mnenju uredilo tudi v delovnopravni zakonodaji.

DeSUS: Nelojalna konkurenca je obsojanja vredna
V času gospodarske krize ne smemo dopuščati manipulacije in zlorabe v obliki nelojalne konkurence, je v imenu poslanske skupine DeSUS-a poudaril Franc Jurša. Ne smemo dopustiti, da so na slabšem tista podjetja, ki plačujejo prispevke in zavarovanja, je pozval. Če bo tisti, ki dela na črno, svojega delodajalca prijavil, mu bo prizaneseno s plačilom globe, delodajalec pa bo moral plačati vse prispevke za nazaj, kar je po Jurševem mnenju še en razlog za podporo zakonu. Pozdravil je dodatnih 170 inšpektorjev, ki jih bo prispevala carinska uprava in s tem okrepila nadzor.