Prav določba predloga zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki omejuje sosedsko pomoč, je v javnosti naletela na največ nasprotovanja. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je zato želel na novinarski konferenci še enkrat pojasniti določbe novega zakona.

Predlog novega zakona tako dovoljuje sosedsko pomoč, če se ta opravlja brez plačila ali druge materialne koristi. Že zdaj pa velja, da sosedska pomoč ne more biti delo, ki ga opravi pravna oseba ali samozaposlena oseba, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo, je povedal minister.

Dva soseda, ki nimata prijavljene nobene dejavnosti, si bosta še naprej lahko pomagala
Med sosedsko pomoč se po novem ne bo štelo opravljanje dela na nepremičninah in premičninah fizične ali pravne osebe, ki te uporablja za opravljanje gospodarske ali negospodarske dejavnosti. Na ministrstvu zagotavljajo, da si bosta dva soseda, ki nimata nobene dejavnosti, lahko še naprej neovirano priskočila na pomoč pri kakršnih koli opravilih.

Minister za delo je poudaril, da je namen zakona preprečevati delo na črno, saj se z omejevanjem dela na črno povečuje število delovnih mest. Delo na črno je po njegovem mnenju konkurenca podjetništvu, saj nekdo, ki ni prijavljen in ne plačuje prispevkov in davkov, lahko storitve ponuja ceneje kot tisti, ki plačuje vse prispevke in davke. Zaradi neplačevanja prispevkov in davkov nekaterih se breme prenaša na redne plačnike, je poudaril Svetlik. Dodal je, da so tistim, ki ne plačujejo davkov in prispevkov, pod ugodnejšimi pogoji dostopne tudi javne storitve, saj prikazujejo nižje dohodke. Prav zato je bila sprejeta tudi nova socialna zakonodaja, ki med drugim določa, da se bo upošteval posameznikov celotni denarni položaj, ne samo denarnega toka, saj se denar iz dela na črno običajno prelije v premoženje.

Sosedska pomoč je opravljanje dela med sosedi
Za sosedsko pomoč se po zakonu šteje "opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila ali druge materialne koristi ter če ga ne opravi pravna oseba ali samozaposlena oseba, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo, kakor tudi druge oblike sosedske pomoči".

Dela v lastni režiji so dela na nepremičninah v osebni lastni, v najemu in v užitku
Opravljanje del v lastni režiji je "opravljanje vseh del na nepremičninah v osebni lasti ali v najemu, v užitku, služnosti rabe ali stanovanja, razen če s posebnim zakonom ni drugače določeno, in na premičninah v osebni lasti, v užitku ali služnosti rabe ter opravljanje storitev, kadar jih opravlja lastnik sam ali jih opravlja njegov zakonec ali oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, ali partner v registrirani istospolni skupnosti, ali osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni ali stranski vrsti do drugega kolena."

Nujna dela so dela, ki preprečujejo ali odpravljajo posledice naravnih nesreč
Pri nujnih delih gre v skladu z zakonom za "preprečitev nesreč ali odstranitev posledic naravnih in drugih nesreč se štejejo vsa dela, ki so namenjena preprečevanju naravnih nesreč ali odstranjevanju posledic naravnih in drugih nesreč." "Za humanitarno in karitativno delo se šteje brezplačno opravljanje dela za organizacije, ki pridobijo status humanitarne ali karitativne organizacije. Za prostovoljsko delo se šteje opravljanje dela v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo."

"Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik osebno sam opravlja dela pomoči v drugem gospodinjstvu in njim podobna dela, nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča ter opravlja druga manjša dela, pod pogojem, da posebni predpisi ne določajo drugače. Osebno dopolnilno delo je treba prijaviti, posameznik pa lahko s tem zasluži do 6.000 evrov letno. Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikro družbi, zavodu ali pri samozaposleni osebi z najmanj enim in z največ 10 zaposlenimi," še določa zakon.

Nadzor bodo prevzeli tudi cariniki
Novosti zakona sta tudi na področju pristojnosti nadzornih organov in pri sankcioniranju. Delno bo področje nadzora nad zaposlovanjem na črno bo prevzela Carinska uprava, ki ima 170 zaposlenih. Kazni za neupoštevanje zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno se povečujejo od tri- do štirikrat, v nekaterih primerih pa je porast tudi desetkratna. Bo pa sankcij oproščen posameznik, ki v času zaposlitve na črno prijavi delodajalca, ki ga je zaposlil na črno. Če delodajalec na črno zaposluje brezposelno ali neakrivno osebo, ji bo moral v treh dneh po ugotovitvi kršitve izročiti pogodbo za nedoločen čas, poravnati pa tudi vse obveznosti iz naslova delovnega razmerja za obdobje celotne zaposlitve pred ugotovitvijo dela na črno oziroma za tri mesece.