Poslanci so opravili prvo razpravo o sistemu štipendiranja. Ministrstvo za delo je namreč pripravilo predlog zakona, ki naj bi celovito uredil vse vrste štipendij. Po predlogu bi ukinili vse državne štipendije za dijake do 18. leta, posledično pa naj bi bili večji otroški dodatki. Po 18. letu starosti otrok pa bodo ukinili večino otroških dodatkov, kar naj bi po predvidevanjih ministrstva prineslo več denarja za državne študentske štipendije, s čimer bi se razširil krog njihovih upravičencev.

Kot je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak, bodo lahko študenti in dijaki prejemali tudi več štipendij hkrati, njihova skupna višina pa ne bo smela presegati 400 evrov mesečno. Štipendirali bi študij na 1. in 2. bolonjski stopnji, uvedli več kadrovskih štipendij in hkrati zaostrili merila za pridobitev Zoisove štipendije - t. i. štipendije za nadarjene.

LDS: Ministrstvo mora odgovoriti na očitke
V LDS-u predlog zakona podpirajo, a imajo nekaj pripomb. Menijo, da mora ministrstvo odgovoriti na pomisleke, da lahko nekateri dijaki ostanejo brez vseh denarnih sredstev, ker zanje ne bo več štipendij, še posebej, če so družinski odnosi neurejeni. Pravica do izobrazbe je namreč po besedah Ljuba Germiča temljena pravice, ki jo mora država omogočiti vsakomur.

Dodatek za uspeh se jim sicer zdi dobra stimulacija, a se sprašujejo, ali je nagrada dovolj visoka in ali ni mogoče spremeniti kriterija za določanje uspešnosti, saj so študijski programi precej različni. Podobno opozarjajo tudi pri kriteriju ohranjanja Zoisovih štipendij. Ministrstvu predlagajo še, da preuči možnost štipendiranja najboljših štipendistov in jim omogoči nadaljevanje študija na 3. bolonjski stopnji ter na dobrih svetovnih univerzah.

SD gre "odločno v družbo znanja"
V imenu poslanske skupine SD-a je Matevž Frangež napovedal podporo predlogu zakona, ki je po njegovem mnenju "največje povečanje" cenzusa v zgodovini samostojne Slovenije ter "odločen korak vlade, da možnost študija zagotovi vsem". Novih prejemnikov bo po njegovi oceni okoli 20.000. Poudaril je, da je ta zakon odgovor na zahtevo študentskih in mladinskih organizacij po ureditvi štipendiranja pred urejanjem področja študentskega dela.

SDS: Gre le za predreferendumsko kampanjo?
Zaradi tega se je poslanka SDS-a Alenka Jeraj vprašala, ali ni predlagan zakon samo predreferendumska kampanja o zakonu o malem delu, da lahko vlada na soočenjih razlaga, da je v proceduri že zakon, ki naj bi zagotavljal več štipendij. V SDS-u menijo, da je novi zakon o štipendijah povsem nepotreben, saj je njihova vlada leta 2007 pripravila dober zakon, ki je potreben le manjših korekcij in dopolnil.

Uveljavitev novega zakona je Jerajeva označila za škodljivo, saj bi se s tem uvedel že tretji sistem štipendiranja, študenti bi se tako morali držati različnih pravil, odvisno od tega, po katerem sistemu so štipendijo pridobili. "Prav tako dijaki in študenti, ki so pridobili štipendijo po starem zakonu, ne bodo mogli pridobiti še drugih štipendij, saj je to v starem zakonu prepovedano, novim štipendistom pa bi bilo to omogočeno." Prepričana je tudi, da se bo poslabšal položaj mladoletnih dijakov, saj so štipendije precej višje od otroških dodatkov. Še posebej bodo po njenem mnenju prizadete socialno šibke družine, saj so bile do zdaj upravičene do otroških dodatkov in štipendij, zdaj pa bi jim ostali le otroški dodatki, za katere ni nujno, da se bodo res zvišali.

Nepovezani: Več za otroke s posebnimi potrebami
Naprotno pa je menil Andrej Magajna kot predstavnik poslanske skupine nepovezanih poslancev, ki se jim zdi zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. Pridružil se je ocenam vlade o boljši, celovitejši ureditvi, strinja pa se tudi z merilom polnoletnosti, saj imajo po njegovem mnenju starši do 18. leta posebno odgovornost do otrok, ki jo moraja tudi izpolnjevati. Vseeno pa po mnenju Magajne zakon potrebuje dodatno dodelavo na področju otrok s posebnimi potrebami.

"Urediti je treba tudi področje za manjšine"
Osnovni cilj zakona je pravilen, saj napoveduje nadgradnjo zdajšnjega zakona, da bo stanje boljše in štipendijska politika bolj urejena, je prepričan tudi predstavnik narodnih skupnosti László Göncz. Večina določb je zastavljena pravilno. Bolje pa bi se po njegovih besedah moralo urediti področje, pomembno za avtohtone narodne skupnosti. "Ne želimo, da se pripadnikom drugih skupnosti protekcionistično odobrava štipendije," pravi, a pričakuje, da se bo uredila podlaga oblikovanja kadrovske politike narodnostnih skupnosti.

Zares: Trenutni sistem je iz svinčenih časov
Naš sistem z različnimi subvencijami, ugodnostmi, vzdrževanimi člani ter otroškimi dodatki podpira starševsko odgovornost do otrok, zato ni nič narobe, če se postavi merilo polnoletnosti, je v imenu poslanske skupine Zaresa zatrdil Vito Rožej. "Redki so heroji, ki se ob polnoletnosti tudi ekonomsko osamosvojijo, družina pač ponuja določene ugodnosti," je izjavil. Poudaril je tudi nujnost spremembe, ki izhaja iz zastarelosti ureditve. Kot je dejal, trenutni sistem izhaja iz "svinčenih 70. let, ko so štipendije in subvencije izhajale iz raznih Kraigherjevih in Titovih skladov", zato je čas za novo, celovito sistemsko ureditev.

SLS podpira zakon, a želi dopolnila
"V SLS-u smo večkrat izpostavili zahtevo o novi ureditvi štipendiranja, predvsem zaradi zakona o malem delu," je zatrdil tudi Gvido Kres. Podpirajo določanje novih vrst štipendij, poudarjajo pa, da bi štipendije za deficitarne poklice morale biti prioriteta, saj se tako spodbuja izobraževanje za področja, kjer vlada primanjkljaj. Tudi pri Zoisovih štipendijah bi morali biti kriteriji prilagojeni deficitarnim poklicem, saj gre praviloma za težje študije, je prepričan. Stranko moti, da so po novem iz Zoisovih kriterijev izvzeti športni dosežki, in takšnih sprememb ne podpirajo. Upajo, da bodo obravnave in predstavitve mnenj pripomogle k temu, da bo predlog zakona spremenjen.

Tudi DeSUS ni povsem zadovoljen
Po besedah Franca Jurše bo poslanska skupina DeSUS-a zakon v prvi obravnavi podprla, za nadaljnjo podporo pa bodo potrebna določena dopolnila. Meni namreč, da trenutni predlog zakona vseh ciljnih skupin ne obravnava dovolj pravično. V poslanski skupini DeSUS-a predlagajo, da se seštete štipendije nad 400 evrov vključijo v odmero dohodnine, poleg tega pa opozarjajo na padanje števila kadrovskih štipendij ter posledično manj takoj zaposljivih kadrov.

V SNS-u zakon podpirajo
Tudi v SNS-u štipendiranje izobraževanja za deficitarne poklice pozdravljajo, zdi se jim tudi, da se bo s tem zakonom skrajšalo trajanje študija. Sama vsebina zakona je dodelana, v SNS-u pa upajo, da bo tudi realizacija uspešna, pravi poslanec Miran Györek.