Pahor je v uvodu pojasnil, da se je za rok 13. julij odločil, ker je po odstopu premierke Alenke Bratušek nastala praznina, v dobro države pa je, da to praznino zapolnimo. Dodal je, da DZ-ju ne bo predlagal mandatarja, s tem pa se bo rok do začetka predčasnih volitev skrajšal.

Pojasnil je tudi, zakaj se je tako odločil. Po njegovih besedah ni dobil nobenega predloga za predsednika vlade od DZ-ja, niti ni dobil namigov, da bi bila pozneje lahko oblikovana večina za izvolitev mandatarja. Prav tako mu ni bilo na noben način posredovano ime mandatarja, ki bi lahko bil pozneje izvoljen, ali da bi mu kdo rekel, naj s svojo odločitvijo počaka.

Poudaril je tudi, da v povezavi s tem na pogovorih z vodji poslanskih skupin ni opazil, da bi ga kdor koli poskušal prepričati o nečem, česar ni povedal javno. Ob tem je izpostavil, da niti predsednik republike niti DZ nimata proste volje določiti, kdaj bodo volitve, ampak se morajo vsi držati ustavno določenih rokov in rokov, določenih v poslovniku DZ-ja.
Pahor je dejal, da se zaveda, da poletni čas politično ni najboljši, vendar ne gre za redne volitve, ampak izredne. Dodal je, da bi bila ob upoštevanju rokov na voljo julij ali pa avgust, od teh dveh pa se mu je julij zdel boljši.

Poslanci imajo še nekaj dni na voljo za svojega mandatarja
Pahor je obvestilo o svoji odločitvi predsedniku DZ-ja Janku Vebru predal v sredo. Po Pahorjevem mnenju je namreč v aktualnih razmerah najprimerneje razpisati predčasne volitve, saj bi nadaljevanje njegovih dejavnosti in prizadevanj pri iskanju morebitnih kandidatov za mandatarja po nepotrebnem podaljševalo nestabilne politične razmere v državi.

Poslanci imajo na voljo 14 dni za predlog kandidata za mandatarja, po izteku tega roka pa še 48 ur, ko je mogoče v DZ-ju odločiti o morebitnem glasovanju o kandidatu za mandatarja s potrebno relativno večino za izvolitev. Če predloga za novega mandatarja ne bo, bi Pahor lahko predčasne volitve razpisal že za drugo nedeljo v juliju.

Pahorju so vodje poslanskih skupin "nedvoumno sporočili", da nimajo kandidata za mandatarja in ga ne nameravajo predlagati. Odprto možnost, da bi koga podprli, je po njegovih besedah pustil le vodja poslancev PS-ja Jožef Kavtičnik.

Združena levica za jesenske volitve
V Združeni levici, koaliciji Demokratične stranke dela (DSD), Iniciativi za demokratični socializem (IDS) in Stranki za ekosocializem in trajnostni razvoj (TRS), prav tako kot večina zunajparlamentarnih strank nasprotujejo volitvam v državni zbor pred jesenskimi meseci.

Na novinarski konferenci pred državnim zborom so pojasnili, da poskušajo politične klike, ki so Slovenijo privedle do roba uničenja, še z zadnjimi manevri preprečiti kakršne koli družbene spremembe.

Zato ne vidijo razloga, da ne bi začasna vlada delala do jeseni, zunajparlamentarne stranke pa bi se lahko na volitve bolje pripravile. V nasprotnem primeru razmišljajo tudi o sprožitvi ustavnega spora.