Predlog novele zakona o volitvah v državni zbor je v petek v parlamentarno proceduro vložila skupina 59 poslank in poslancev iz LMŠ-ja, SD-ja, SMC-ja, SAB-a, NSi-ja, SNS-a in Levice s prvopodpisanim Branetom Golubovićem iz LMŠ-ja. Predlog predvideva ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu.

Predsednik Borut Pahor je za STA pojasnil, da bo zelo zadovoljen, če bo za novelo zakona glasovalo potrebnih 60 poslancev ali več. "Na ta način bi uveljavili odločbo ustavnega sodišča in izboljšali volilni sistem tako, da bi volivec bolj odločal o izbiri poslancev," je prepričan.

"Vendar sem dolžan izraziti zaskrbljenost, ker je bil v petek vložen v parlamentarni postopek predlog brez zadostnega števila podpisov, kar je v nasprotju z dogovorom predsednikov parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin z dne 12. julija 2019. Če ta predlog ne bo dobil potrebne podpore, se bo pojavilo vprašanje, kako naprej. Utegnilo bi se zgoditi, da bomo priča vlaganju novih predlogov, ki ne bodo sprejeti, čas za uveljavitev odločbe ustavnega sodišča pa se bo iztekel," je opozoril.

Zato je po njegovih besedah "v nastalih okoliščinah treba storiti vse, kar je v moči poslancev, ki podpirajo vloženi predlog, da bo predlog tudi izglasovan".

Pahor, ki je koordiniral usklajevanja o spremembah volilne zakonodaje, je že v petek v nagovoru diplomatskega zbora na Brdu pri Kranju napovedal, da si bo še naprej prizadeval za uveljavitev odločbe ustavnega sodišča. A je izpostavil tudi, da bi bile predčasne volitve, če bi bile te letos, ustavne, zakonite in legitimne. Rok za uveljavitev ustavne odločbe, s katero je sodišče zaradi neustavnosti zakonodajalcu naložilo spremembo določb o volilnih enotah in okrajih, se namreč izteče konec leta.

Predčasne volitve so sicer mogoče po odstopu Marjana Šarca z mesta predsednika vlade, s čimer je v sredo njegovi vladi potekel mandat in opravlja le še tekoče posle.

Židan: Predčasne po starem, naslednje po novem zakonu

"Prav je, da volilno zakonodajo skozi leto sprejmemo, to pa ne sme biti razlog, da ne pride do predčasnih volitev. Po obstoječi volilni zakonodaji, ki je povsem legalna in legitimna, ta, ki jo zdaj sprejemamo, pa bo za naslednje volitve," je v odzivu za TV Slovenija dejal predsednik državnega zbora in predsednik SD-ja Dejan Židan.

Poudaril je, da je zakonodajo do predvidenega roka nujno uskladiti z odločbo ustavnega sodišča. "Pri konkretni volilni zakonodaji sledimo volji ljudi," je poudaril, da si uvedbo prednostnega glasu želi večina državljanov. Če bo relativni prednostni glas uveljavljen, bodo volivci, podobno kot na evropskih volitvah, izbirali, kateri strankarski kandidati bodo izvoljeni v parlament. V trenutnem sistemu volilnih okrajev na drugi strani o tem odločajo politične stranke, ki kandidate postavijo v bolj ali manj "izvoljive" okraje.

Šarec: Ljudje naj povedo, koga želijo

Šarec je v izjavi za medije že včeraj ob robu sprejema za diplomatski zbor na Brdu pri Kranju spomnil, da je bil predlog novele zakona o volitvah v parlamentu že dolgo na mizi. "Če bi nekoliko pohiteli v preteklem letu, bi ga morda lahko že sprejeli," je opozoril.

Šarec je v izjavi izrazil prepričanje, da sta ukinitev volilnih okrajev in uvedba relativnega prednostnega glasu "edina opcija, ki je kolikor toliko poštena". "Kajti spreminjanje volilnih okrajev sicer morda zadosti odločbi ustavnega sodišča, ne zagotavlja pa tiste temeljne stvari, ki jo želimo omogočiti volivcem. To je, da lahko obkrožijo ime kandidata, in ne samo stranko, in povedo, koga bi želeli videti v parlamentu," je dodal. Ali se bo pod zakonski predlog nabralo dovolj podpisov, je po njegovih besedah "težko reči".

Sorodna novica 59 poslancev podpira prednostni glas in ukinitev volilnih okrajev

Proti predlogu v SDS-u, DeSUS bo še premislil

Omenjenega predloga volilne novele ne podpirajo poslanci SDS-a, okoli katerega se sicer poskuša oblikovati nova vladna koalicija. Prav tako ni sopodpisanih poslancev DeSUS-a, kjer pa bodo po menjavi vodstva stranke na kongresu o tem opravili še eno razpravo.

Minister za javno upravo Rudi Medved, ki po padcu vlade opravlja tekoče posle, je v petek ocenil, da je skupina poslancev z vložitvijo predloga naredila izjemno pomemben korak na poti k uresničitvi odločbe ustavnega sodišča. Na ministrstvu, ki je ves čas sodelovalo pri nastajanju novele, menijo, da s tem predlogom na najboljši mogoč način uresničujejo odločbo ustavnega sodišča. Druga možnost bi bila sicer tudi preoblikovanje volilnih okrajev, za katero je potrebna navadna večina, a številni menijo, da bi bilo zadosten konsenz o tem še težje doseči.