Janez Pavel II. se je kot Karol Jozef Wojtyla, drugi sin Karola Wojtyle, upokojenega vojaškega oficirja in krojača, in učiteljice Emilie Kaczorowske Wojtyle, rodil 18. maja 1920 v Wadowicah na Poljskem.

Že v otroških letih je zaradi bolezni izgubil mamo in starejšega brata, preostala leta mladosti je preživel skupaj z očetom. Leta 1938 je odšel v Krakov, kjer je študiral polonistiko, njegovo zanimanje pa sta predvsem pritegnila gledališče in literatura. V prvih letih druge svetovne vojne se je odločil, da bo postal duhovnik in začel obiskovati predavanja v skrivnem bogoslovnem semenišču.

Duhovniško posvečenje je prejel 1. novembra 1946 v Krakovu, bil pa je tudi profesor moralne teologije in etike na Teološki fakulteti v Lublinu. Leta 1958 je bil imenovan za pomožnega škofa, v letu 1964 pa za nadškofa v Krakovu. Njegov predhodnik, papež Pavel VI. ga je leta 1967 imenoval tudi za kardinala. Za papeža je bil izvoljen 16. oktobra 1978 - izbral si je ime Janez Pavel II.

Papež je bil zadnja leta zaradi slabega zdravja pod neprestanim zdravniškim nadzorom, vendar je kljub temu papeško službo opravljal vse do smrti - umrl je v soboto, 2. aprila 2005, v apostolski palači v Vatikanu.

Zagovornik človekovih pravic/konservativec
Papež Janez Pavel II. je v 26 letih na čelu Rimskokatoliške cerkve postal eden največjih zagovornikov človekovih pravic na svetu. Bil je med prvimi, ki so govorili o skupni evropski hiši, predlagal je zamenjavo kapitalizma in kolektivizma z družbo, temelječo na solidarnosti. Zato so ga pogosto označevali kot največjo moralno avtoriteto na svetu.

Glavno pozornost v svoji teološko-filozofski usmeritvi je namenjal etiki, pri človekovi osebnosti je po njegovem mnenju na najvišjem mestu duhovna sfera, sledita pa ji čustvena in fizična sfera. Iz tega izhajajoči slog pontifikata so zaznamovali predvsem spoštovanje hierarhičnosti na vseh področjih, spiritualizem ter tradicionalistična in stroga morala.

Vseskozi je vztrajal pri nedotakljivosti celibata in nasprotoval možnosti, da bi ženske v Katoliški cerkvi lahko postale duhovnice. Nepopustljiv je bil tudi do vernikov in je vztrajal pri prepovedi umetnih metod preprečevanja nosečnosti, bil je poti umetnemu oplojevanju, odobril ni niti uporabe kondoma kot sredstva za zaščito pred virusom HIV.

Papež Janez Pavel II. - potujoči papež
Nihče izmed vrhovnih poglavarjev Rimskokatoliške cerkve pred njim se ni srečal s tolikšnim številom ljudi - na več kot tisoč splošnih avdiencah je sodelovalo več kot 17 milijonov vernikov, številni pa so se udeležili tudi posebnih avdienc in verskih slovesnosti.

Poleg tega se je papež srečeval z ljudmi tudi na potovanjih po vsem svetu, obiskal je kar 129 držav, skupno pa naj bi se z njim srečalo 300 milijonov ljudi.

Zadnji obisk v tujino je bil obisk v Lurdu v Franciji, kjer je bil 14. in 15. avgusta 2004, ko je sklenil slovesnosti ob 150. obletnici razglasitve verske resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju.

Papež dejaven na številnih področjih
Med glavne dokumente, ki so izšli v času njegovega papeževanja, sodi štirinajst okrožnic, petnajst apostolskih spodbud, enajst apostolskih konstitucij in štiriinštirideset apostolskih pisem. Janez Pavel II. je kot papež napisal pet knjig, in sicer Prestopiti prag upanja, Dar in skrivnost: ob 50. obletnici mojega duhovništva, Rimski triptih, 'Vstanite, pojdimo!' in Spomin in identiteta.

Razglasil je 1.345 blaženih in 483 svetnikov, skupno torej 1.828 oseb, ki so dosegle čast oltarja. Vodil je devet konzistorijev, na katerih je imenoval 231 kardinalov. Vodil je šest plenarnih zasedanj kardinalskega zbora. Od leta 1978 dalje je sklical petnajst zasedanj Škofovske sinode: šest rednih splošnih zasedanj eno izredno splošno zasedanje in osem posebnih zasedanj.

Razglasil je tudi svetovni dan bolnikov in svetovni dan mladih.

Dvakrat tudi na obisku v Sloveniji
Papež Janez Pavel II. je bil naklonjen Slovencem in je igral pomembno vlogo pri mednarodnem priznanju slovenske samostojnosti, saj je Sveti sedež januarja 1992 med prvimi priznal samostojno Slovenijo. Vatikan pa je moralno spodbudil k priznanju tudi druge države in mednarodne institucije.

Papež je našo deželo obiskal dvakrat. Prvič se je zadržal kar tri dni, in sicer maja leta 1996, ko je daroval maše v Ljubljani, Postojni in Mariboru. Obiskal je tudi Brezje in se sešel s tedanjim predsednikom Milanom Kučanom. Ob prvem obisku je praznoval tudi svoj 76. rojstni dan, Slovenci pa se ga spominjajo tudi po besedah ob srečanju z mladimi v Postojni: "Papež 'ma vas rad".

Drugi obisk v Sloveniji, 19. septembra 1999, pa je bil namenjen razglasitvi škofa Antona Martina Slomška za blaženega.