Stranke Gibanje svoboda, SD in Levica so si po besedah najverjetnejšega mandatarja Roberta Goloba v preteklih dneh izmenjale imena kandidatov za ministre. To napoveduje, da bi lahko imeli do torka, ko se bodo predsedniki trojčka sešli na prvih uradnih koalicijskih pogajanjih, na mizi že precej dodelan načrt razdelitve ministrstev.

Vodenje državnega zbora pa naj bi za zdaj po še neuradnih informacijah prevzela podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič. Ponudbo je po informacijah portala N1 že sprejela. "Bila bi počaščena, če bi me predsednik stranke predlagal na to mesto. O tem sicer nato odloča državni zbor," je povedala za omenjeni portal.

Sorodna novica Tarča: Kakšne bodo prve kadrovske poteze nove vlade?

Sprva naj bi bilo zanjo sicer predvideno mesto ministrice za pravosodje, a je po torkovem sestanku prvaka Gibanja Svoboda Roberta Goloba s prihodnjo koalicijsko partnerico predsednico SD-ja Tanjo Fajon nastal preobrat. Ker se je vidni podpornik Gibanja Svoboda ljubljanski župan Zoran Janković znašel v več postopkih pred ljubljanskim sodiščem, bo Golob mesto ministra za pravosodje, da bi se izognili "namigovanjem", raje prepustil koalicijski partnerici. "Mogoče bomo prepustili pravosodje kakšni drugi stranki, da se izognemo takim namigom. Po drugi strani župan Janković ni izvoljen na listi Gibanja Svoboda niti mi nismo povezani s Pozitivno Slovenijo. Smo politično popolnoma ločeni in tudi ne verjamem, da bi na prihodnjih, novih volitvah nastopali skupaj. Niti na lokalnih. Tako da to me ne skrbi," je povedal v Tarči.

Po informacijah N1 naj bi resor tako prevzela SD-jeva Dominika Švarc Pipan, predsednici omenjene stranke Tanji Fajon pa naj bi pričakovano pripadlo zunanje ministrstvo.

Sorodna novica Krek Golobovo napoved menjave direktorja NIJZ-ja razume kot nedopusten politični pritisk

Na lov za strokovnjaki

Golob je sicer v oddaji Tarča povedal, da si želi sestaviti ekipo strokovnjakov, ne pa zgolj ljudi s strankarskimi izkaznicami. Predvsem bodo poskušali sestaviti ministrsko ekipo, ki bo med seboj dobro sodelovala, ob čemer je napovedal razbitje trenutnega ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na dve ministrstvi: ministrstvo za šolstvo in šport ter visoko šolstvo, znanost, inovacije in digitalizacijo.

Izrazil je tudi željo, da bi mesto finančnega ministrstva zasedel gospodarstvenik. Med imeni kandidatov za finančnega ministra se omenjajo Tomaž Vesel, Mojmir Mrak in Andrej Bertoncelj. "Ne bo nihče od njih. Mesto bo zasedel gospodarstvenik, želim si, da je gospodarstvenik, seveda bo imel ekipo ljudi, ki se zelo dobro spoznajo na javne finance in na proračun. Zakaj pa si želim, da je gospodarstvenik? Kar poudarjam, je, da če želimo zagotoviti socialno pravično državo, moramo najprej ustvariti, in ne samo varčevati pri deljenju. Tako ne moremo narediti pravega preboja in zato si želim gospodarstvenika, ki bo imel posluh za javne finance, hkrati pa bo razumel, kaj pomeni ustvarjanje nove vrednosti," je dejal v Tarči.

Medtem ko kandidati za finančnega ministra še niso znani, pa je drugače pri gospodarskem ministrstvu. Kot navaja N1, se za ta položaj omenja nekdanjega predsednika uprave Luke Koper, Dimitrija Zadela.

Golob je sicer v Tarči namignil, kdo bi se lahko znašel v njegovi ministrski ekipi, saj je, ko je voditeljica naštela nekaj imen, med drugimi Uroša Macerla, Tatjano Bobnar in Boštjana Lindava, dejal: "No, nekatere ste celo zadeli." Neuradno naj bi namreč Bobnar prevzela notranje ministrstvo.

Za zdaj je najmanj jasno, katere resorje bi prevzela stranka Levica, neuradno krožijo govorice o treh – poleg kulture, za katero so izražali interes že pred volitvami, naj bi stranko zanimali tudi ministrstvi za delo in šolstvo, še navaja N1.

Spodaj si lahko ogledate intervju z Robertom Golobom v oddaji Tarča.

Ustanovna seja novega DZ-ja

O kandidaturi Klakočar Zupančič bodo poslanke in poslanci glasovali že na ustanovni seji novega sklica državnega zbora, ki bo glede na napovedi predsednika Boruta Pahorja 13. maja. Za izvolitev potrebuje v parlamentu večino oz. 46 glasov. Do njene izvolitve bo ustanovno sejo vodil najstarejši poslanec novega sklica, to pa je 73-letni strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič, prav tako iz vrst Gibanja Svoboda. Prav Gregorič naj bi bil sprva eden od mogočih kandidatov za mesto predsednika državnega zbora, sicer formalno druge najvišje politične funkcije v državi.

Klakočar Zupančič bo v primeru izvolitve prva ženska predsednica parlamenta v zgodovini Slovenije. Od leta 1992, ko je bil konstituiran prvi državni zbor, so ga vodili Herman Rigelnik, Jožef Školč, Janez Podobnik, Borut Pahor, Franc (Feri) Horvat, France Cukjati, Pavel Gantar, Ljubo Germič, Gregor Virant, Janko Veber, Milan Brglez, Matej Tonin, Dejan Židan in Igor Zorčič.

Janšo označila za "velikega diktatorja"

Nekdanja sodnica Klakočar Zupančič je v javnosti postala znana decembra 2020, ko je v zaprti Facebookovi skupini objavila do aktualne vlade izjemno kritičen zapis, premierja Janeza Janšo pa označila za "velikega diktatorja".

Objava je prišla do državnega sekretarja v Janševem kabinetu Vinka Gorenaka, ki jo je javno objavil na svojem blogu in zahteval odziv sodnega sveta in predsednika vrhovnega sodišča. Klakočar Zupančič je po posredovanju nekdanje pravosodne ministrice Lilijane Kozlovič, ki je predlagala uvedbo disciplinskega postopka, izgubila mesto vodje oddelka za etažno lastnino na ljubljanskem okrajnem sodišču, Gorenaka pa je nato tožila za kaznivo dejanje nedovoljene objave zasebnega pisanja. Pozneje sta dosegla sodno poravnavo, Gorenak je zapis umaknil, Klakočar Zupančič pa je kljub oprostitvi v disciplinskem postopku zapustila sodniške vrste in bila eno od prvih znanih imen ob oblikovanju Golobove stranke Gibanje Svoboda, postala je tudi njena prva podpredsednica.