Socialni demokrati so politična stranka, poleg SDS-a, z najdaljšim stažem v slovenski politiki. V časih osamosvajanja Slovenije se je nekdanja Zveza komunistov Slovenije reformirala v stranko ZKS-SDP, leta 1993 pa se je skupaj z nekaterimi drugimi manjšimi političnimi strankami preimenovala v Združeno listo socialdemokratov (ZLSD) ter sprejela socialdemokratski program. Svoje ime je spremenila še enkrat, in sicer leta 2005, ko se je preimenoval v Socialne demokrate (SD).

Na državnozborskih volitvah 2018 je dosegla z nekaj manj kot 10 odstotki glasov tretji najboljši rezultat (Za SDS-om in LMŠ-jem), njena poslanska skupina, ki se je od volitev okrepila s tremi poslanci drugih strank (Gregor Židan (SMC), Željko Cigler, Franc Trček (Levica)), pa je trenutno tretja največja v sedanji sestavi DZ-ja.

Socialni demokrati so tudi stranka, ki je sodelovala v največ vladah od osamosvojitve. Leta 1992 so vstopili v prvo vlado Janeza Drnovška in leto pozneje tudi v drugo, a iz nje predčasno izstopili (1996) zaradi nezadovoljstva nad socialno politiko. V veliki koaliciji med LDS-om in SLS-om niso sodelovali. Po padcu vlade Andreja Bajuka konec leta 2000 so se spet povezali z Drnovškovim LDS-om in položaj obdržali tudi, ko je stranka prešla pod Antona Ropa.

Leta 2008 se je začelo dolgo obdobje sodelovanja v vladah, začenši z relativno zmago na parlamentarnih volitvah in premierstvom njihovega predsednika stranke, Boruta Pahorja. Do leta 2020, ko je odstopil premier Marjan Šarec, so bili tako rekoč nenehno del vladnih koalicij, z izjemo vlade Janeza Janše leta 2012 in 2020–2022.

Novo vodstvo

V času od zadnjih volitev je stranka dobila tudi novo vodstvo. Konec maja 2020 je vodenje stranke od Dejana Židana, trenutnega poslanca DZ-ja, prevzela dolgoletna evropska poslanska iz vrst SD-ja Tanja Fajon.

SD je svoj volilni program, ki mu je nadel ime Drugače – Načrt velikih sprememb za razvojno desetletje do leta 2030, potrdil na programski konferenci konec letošnjega februarja. Med ključnimi prioritetami kar 240 strani obsežnega volilnega programa v SD-ju je Tanja Fajon poudarila dostopno in kakovostno javno zdravstvo, dvig dodane vrednosti gospodarstva in reševanje stanovanjske problematike.

10 programskih točk

Volilni program stranke je SD strnil v desetih točkah. V programu navajajo, da se bodo zavzemali za zdravje za vse, ob tem pa kot rešitve navajajo največ 30-dnevni rok za specialistični pregled, omejitev dela zdravnikov v zasebnem in javnem sektorju hkrati, odpravo korupcije v zdravstvu z določitvijo referenčnih cen in skrb za duševno zdravje mladih.

Dvig dodane vrednosti gospodarstva bi med drugim zagotovili s 700 milijoni evrov dodatnih spodbud za dvig produktivnosti, inovativnosti, ozelenjevanja in internacionalizacijo podjetij. Ob tem bi 1,5 odstotka državnega bruto domačega proizvoda (BDP) javnih sredstev namenili za raziskave in razvoj, sofinanciranje mladih v raziskovalcev v gospodarstvu in boljši prenos inovacij v gospodarstvu.

SD tudi podpira uvedbo krajšega delovnika oz. postopno uvajanje 32-urnega delovnega tedna, ob tem napovedujejo minimalno plačo 800 evrov neto in enotno pogodbo o zaposlitvi, s čimer bi odpravili prekarno delo.

Pod točko Dejanske enake možnosti za vse se zavzemajo za brezplačen vrtec za vse otroke, brezplačno šolsko prehrano in šolske pripomočke ter vsem dostopno kakovostno javno izobraževanje, predvidevajo pa tudi uvedbo letnega vavčerja v vrednosti 500 evrov za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih.

Med programskimi točkami je tudi Zagotovilo varne starosti, kjer obljubljajo minimalno pokojnino 700 evrov, varstveni dodatek vsem s pokojninami pod pragom revščine ter vzpostavitev demografskega sklada za dolgoročno financiranje pokojninske blagajne.

Stanovanjsko problematiko bi v SD-ju reševali z gradnjo 10.000 novih javnih najemnih stanovanj in sprejetjem zakona, ki bi omogočil finančne vire za njihovo gradnjo. Zgradili bi tudi nove domove za študente za dostopno ponudbo bivanj. Z vlaganji v domove za starejše pa bi povečali kapacitete za institucionalno oskrbo starejših.

Na področju zelene energije v SD-ju predlagajo spodbude za sončne elektrarne ter uvedbo energetske kapice za omejitev rasti cen elektrike in preprečevanje energetske revščine. V SD-ju podpirajo tudi gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne, saj bo po njihovem mnenju energetsko neodvisnost težko doseči brez jedrske energije. "Ocenjujemo pa, da je to tako pomembna in dolgoročna odločitev, da jo je treba po poglobljeni in temeljiti javni razpravi sprejeti na referendumu," so zapisali v program.

Na področju infrastrukture načrtujejo premik vsega težkega tovornega prometa na železnico, gradnjo hitre potniške železnice na relaciji Koper–Ljubljana–Maribor ter boljši in postopoma brezplačni javni promet po vsej Sloveniji.

Za SD je, kot navajajo v programu Drugače, ključno tudi zavarovanje neodvisnosti in svobode medijev ter boljše možnosti za participacijo, zavezanost vladavini prava, ponovna umeščenost Slovenije v jedro Evrope in okrepitev slovenske diplomacije za uveljavljanje slovenskih interesov v mednarodnem prostoru.